Slovenski športniki nam nudijo bogato zgodovino uspehov na vseh največjih tekmovanjih tako v posamičnih kot ekipnih športih. Kolajne so nizali tudi kot člani drugih, starejših reprezentanc. Prvi slovenski dobitnik olimpijske kolajne, sabljač Rudolf Cvetko, je to denimo dobil, ko je bila Slovenija še del Avstro-Ogrske, najuspešnejši slovenski olimpijec, telovadec Leon Štukelj, pa jih je osvajal pod zastavama predhodnic SFRJ – Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije. Dolg je tudi niz slovenskih uspehov v selekcijah SFR Jugoslavije.
V naslednjih vrsticah se usmerjamo na največje športne uspehe od osamosvojitve naprej. Teh je toliko, da seveda vseh ne moremo niti slučajno našteti, ker nimamo toliko prostora, zato smo se posvetili tistim najbolj odmevnim. Za njimi se skriva še ogromna množica slovenskih športnih uspehov, ki so v zadnjih desetletjih javnosti prinašali občutke sreče in ponosa.
-
Prvič so slovensko himno, Zdravljico, na največjem športnem dogodku na svetu, poletnih olimpijskih igrah, zaigrali 23. septembra leta 2000 v Sydneyju, in sicer v čast veslačema v dvojnem dvojcu, Iztoku Čopu in Luki Špiku, ter strelcu Rajmondu Debevcu, ki je zmagal v tekmovanju z malokalibrsko puško v trojnem položaju. To sta bili tudi edini slovenski kolajni na olimpijskih igrah »tam spodaj«, ki so bile sicer tretje za Slovenijo kot samostojno državo, uspehe na njih pa so naši športniki lepo stopnjevali. Na prvih v Barceloni leta 1992 so osvojili dve bronasti kolajni, na drugih v Atlanti leta 1996 dve srebrni, na tretjih torej dve zlati.
Uspehi s kolajnami različnih barv so se nato nadaljevali na prav vseh poletnih olimpijskih igrah, bilo pa jih je toliko, da moramo zavoljo premalo prostora omeniti le zlate. Te so poleg omenjenih osvojili Primož Kozmus v metu kladiva, Urška Žolnir, Tina Trstenjak in Andreja Leški v judu, Benjamin Savšek v kanuju na divjih vodah, Primož Roglič v cestnem kolesarstvu in kar dve Janja Garnbret v športnem plezanju. Sicer pa ima Slovenija pod zastavo samostojne države na poletnih olimpijskih igrah skupno 31 kolajn (po 10 zlatih in srebrnih ter 11 bronastih).
-
Če smo že začeli z olimpijskimi igrami, med ekipnimi športi omenimo najprej tistega, v katerem se je Sloveniji nanje najprej uspelo uvrstiti – rokomet. Tudi s tega vidika je bil prelomen Sydney leta 2000, še večja uspeha pa je reprezentanca dosegla s srebrno kolajno na evropskem prvenstvu leta 2004 in bronasto na svetovnem prvenstvu leta 2017. Seveda ne gre niti mimo nekaterih klubskih uspehov – Celje je bilo evropski klubski prvak leta 2004, Krim pri ženskah v letih 2001 in 2003, ko omenjamo ženski rokomet, pa je prav dodati, da je lani reprezentanca kot prva ženska v ekipnih športih nastopila na OI v Parizu.
-
Za rokometaši druga reprezentanca v ekipnih športih na poletnih olimpijskih igrah je bila košarkarska leta 2021 v Tokiu, kjer so ji do nastopa v finalu zmanjkali nekaj milimetrov predolgi prsti Francoza Nicolasa Batuma, ki je v zadnjem napadu za zmago blokiral Klemna Prepeliča. Četrto mesto je bilo vseeno velik uspeh, a ne tolikšen kot zlata kolajna na evropskem prvenstvu leta 2017, kar je do danes edini naslov prvaka v ekipnem športu katere koli slovenske reprezentance.
Na klubskem področju velja omeniti naslov Olimpije leta 1994 v evropskem pokalu in tri leta kasneje nastop na sklepnem turnirju četverice evrolige, med posamičnimi dosežki pa najmanj naslove prvakov lige NBA Radoslava Nesterovića, Bena Udriha in Saša Vujačića, naziv najkoristnejšega igralca že omenjenega EP 2017 Gorana Dragića in številne mejnike verjetno največjega slovenskega športnega zvezdnika v zgodovini Luke Dončića, od številnih uvrstitev v najboljšo peterko lige NBA do naziva najboljšega strelca pred dvema sezonama.
-
Lanske olimpijske igre v Parizu so bile prve, na katerih je nastopila odbojkarska reprezentanca Slovenije, ki je v zadnjem desetletju najbolj konstantno v evropskem in svetovnem vrhu. Na OI je sicer izpadla v četrtfinalu, je pa pred tem na evropskih prvenstvih kar trikrat igrala v finalu in osvojila tri srebrne kolajne, enkrat pa zmagala na tekmi za bron.
-
Niso pa olimpijske igre glavno tekmovanje v vseh športih. V tistem z naskokom najbolj priljubljenem in hočemo ali nočemo tudi najpomembnejšem, nogometu, je to svetovno prvenstvo, v izjemno hudi konkurenci pa je že uvrstitev nanj tako velik uspeh kot v katerem drugem športu kolajna. Sloveniji je to doslej uspelo dvakrat, leta 2002 pod vodstvom Srečka Katanca in leta 2010 pod taktirko Matjaža Keka, obakrat sta reprezentanci izpadli v prvem delu tekmovanja, ob tem pa se je dvakrat uvrstila še na EP, z istima selektorjema najprej leta 2000 in nato še lani, ko je edinkrat tudi napredovala iz skupine in izpadla v osmini finala. Med klubskimi dosežki velja omeniti trikratno uvrstitev Maribora v ligo prvakov, med posamičnimi pa recimo nastopa v finalu lige prvakov Zlatka Zahovića in Jana Oblaka.
-
Tudi v kolesarstvu olimpijske igre niso najpomembnejše tekmovanje, četudi na njih v nasprotju z nogometom lahko nastopajo vsi najboljši, a ravno zaradi omenjene pomembnosti večinoma ne. Ve se, da so glavne tritedenske dirke, tu pa imamo v zadnjih letih Slovenci neverjetne uspehe. Tadeja Pogačarja po štirih zmagah na Touru in eni na Giru nekateri že štejejo za najboljšega vseh časov, štiri zmage na Vuelti in prav tako eno na Giru pa ima tudi Primož Roglič.
-
Če od letnih presedlamo na zimske športe, naj najprej omenimo najpomembnejši ekipni šport, ki je del zimskih olimpijskih iger. Hokej na ledu je tisti, v katerem je Slovenija pravi fenomen, saj smo večkrat lahko slišali, da imamo v vsej državi manj pokritih drsališč, kot jih ima v Kanadi najbolj zakotna vas.
Največji uspeh slovenskega reprezentančnega hokeja sta seveda nastopa na olimpijskih igrah 2014 in 2018, posamični pa dva naslova prvaka lige NHL Anžeta Kopitarja z Los Angelesom ter ob tem še njegovi številni drugi dosežki.
-
Če smo začeli s poletnimi olimpijskimi igrami, končajmo z zimskimi. Da je na njih prvič zaigrala Zdravljica, je bilo treba čakati precej dlje kot na poletnih, vse do leta 2014, ko je v Sočiju dve zlati kolajni v alpskem smučanju osvojila Tina Maze. Kolajno enake barve je osem let kasneje v Pekingu v smučarskih skokih osvojila še Urša Bogataj, oziroma kar dve, saj je bila ob Niki Križnar, Timiju Zajcu in Petru Prevcu tudi del zlate ekipe na mešani ekipni tekmi. Sicer pa ima Slovenija na zimskih olimpijskih igrah skupno 24 kolajn (štiri zlate, osem srebrnih in 12 bronastih).
Za konec: jasno je, da našteti še zdaleč niso vsi omembe vredni slovenski športni uspehi, a nekje je bilo treba potegniti črto, prav nikogar pa nismo izpustili nalašč.
