Pred vsemi generacijami je enak izziv: naše vsakdanje življenje postaja vse bolj prepleteno z digitalnim svetom, pri čemer nimamo v mislih le iskanja informacij, spletnih klepetov in drugih oblik kratkočasenja, izobraževanja ali nakupovanja. Za marsikaterega mladega človeka je danes pomembnejša predstavitev ali vtis na družbenih omrežjih kot v resničnem življenju. Po drugi strani je za starše otrok mamljiv na prvi pogled enostaven zaslužek, ki lahko kapne na bančni račun, če celotna družina ali sam otrok stopi na pot vplivništva (angleško influencing) in na različnih spletnih omrežjih pritegne veliko število sledilcev.
Ob bleščečih in vabljivih podobah na zaslonih ne gre pozabiti, da izza zaslonov na mlade prežijo tudi nevarnosti, in teh ni malo.
Od zaupljivega odnosa do izsiljevanja in zlorabe
Otroška radovednost, neskončna zaupljivost in neizkušenost so voda na mlin manipulativnim osebam s slabimi nameni, ki ostajajo skriti na drugi strani zaslona. Otroci in mladostniki se med brskanjem po internetu hitro in povsem po naključju srečajo s pornografijo ali vsebine s spolno tematiko (kot so posnetki spolne zlorabe otrok) in lahko hkrati tudi sami postanejo žrtev spolne zlorabe.
Nič neobičajnega ni, da se storilci, varno skriti za zaslonom, lažno predstavljajo za njihove sovrstnike in z njimi navežejo stik prek igranja videoiger ali podobnih skupnostnih spletnih dogajanj. Morda se pretvarjajo, da so znanci iz sosednjega kraja, ki se jih spomnijo s tega ali onega dogodka. Ali pa naredijo še korak naprej in skušajo naivnega otroka prepričati, da se prek zaslona pogovarjajo s poznano osebnostjo. Pristopov je veliko, manipulatorji pa so za dosego cilja pripravljeni storiti kar koli.
Storilec je lahko kdor koli, opozarjajo na generalni policijski upravi (GPU). Do žrtve bo skušal priti s pomočjo katere koli naprave, ki je povezana z internetom (mobilni telefon, tablica, namizni računalnik, igralna konzola …) in pri tem uporabil vse mogoče aplikacije, na katerih se zadržujejo ali jih obiskujejo otroci. Spremlja profile in objave otroka na internetu: kaj sporoča, kako se počuti, kaj mu je všeč in česa ne mara. Storilec se lahko sprva predstavi za sovrstnika z enakimi ali podobnimi težavami in interesi ter postopno pridobiva otrokovo zaupanje, kar lahko traja dan ali več tednov. Ko otrok osebi na drugi strani zaslona zaupa, nastopi trenutek prepričevanja in manipulacij, saj je žrtev v očeh storilca »zrela« za nov korak – nagovarjanje k spolnosti ali izdelavi intimnih fotografij. Ko otrok pošlje prvi posnetek, se začne izsiljevanje za več posnetkov ali pa storilec celo zahteva srečanje, kar lahko pripelje tudi do fizične spolne zlorabe. »Če so ob tem še obljube o slavi, o lepšem življenju, se lahko otrok, ki se ne zaveda posledic in nevarnosti, znajde v primežu organiziranih skupin, katerih cilj je lahko samo finančni,« krog zlorabe opiše Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.
Posledice različnih oblik »novačenja« z lažnimi pretvezami so lahko zelo hude in otroci zlahka postanejo tarča sprevrženega izživljanja. Policija izpostavlja v svetu poznan trend tako imenovanega live streaminga oziroma spremljanja spolne zlorabe otroka z neposrednim prenosom. »Prijave ali naročanje na to poteka po posebej pripravljenih kanalih, lahko tudi samo na povabilo. Tudi način plačila za spremljanje lahko poteka prek uradnih plačilnih mehanizmov ali mehanizmov, ki so težje izsledljivi. Najhuje pri tem je, da si lahko naročnik izbere, kaj želi spremljati: postopek zlorabe, spol udeleženih oseb pri zlorabi, način …«
Skrb vzbujajoč trend normalizacije spletnega nasilja
Stopimo korak nazaj: preiskovanje kaznivih dejanj spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok na internetu je eno izmed najkompleksnejših. Sodelovanje in izmenjava izkušenj strokovnjakov različnih področij z vsega sveta, ki se ukvarjajo z zaščito otrok na spletu, je zato, kot poudarjajo na policiji, nujna.
Pri kaznivem dejanju je sicer treba ločiti med storilci, ki posredujejo gradivo (ga torej prejmejo in razširjajo naprej ali ga poiščejo v virtualnem okolju), ter tistimi, ki otroka zlorabijo in gradivo (posnetke, fotografije) obdelajo in posredujejo oziroma objavijo sami. Pogled na domačo policijsko statistiko pokaže na skok med letoma 2019 in 2023 tako v številu obravnavanih kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, ki vključuje mladoletne osebe, kot tudi spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let.
Storilci posnetkov spolnega izkoriščanja otrok ne objavljajo le na temnem spletu (tako imenovanem darknetu), zaprtih forumih in podobno, ampak tudi na vsem dostopnem »odprtem spletu« ter v aplikacijah, ki omogočajo komuniciranje in povezovanje. Se pa na spletu lahko znajdejo tudi posnetki, ki jih posnamejo in objavijo otroci kar sami, saj se posledic objave (še) ne zavedajo.
Andrej Motl iz prijavne točke Spletno oko, ki deluje pod okriljem ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV), izpostavi med mladimi opažen skrb vzbujajoč trend normalizacije spletnega nasilja. Primer tega je deljenje intimnih posnetkov deklet brez njihove privolitve, kar spremlja utemeljitev, češ da »to ni nič takšnega« ali da je »to v redu, ker je dekle samo naredilo posnetek«. Zadnja leta opažajo tudi veliko izsiljevanja z intimnimi posnetki, ko dobro organizirane kriminalne združbe iz tujine najprej s prevaro pripravijo (predvsem) fante do tega, da se pred kamero slečejo, nato pa grozijo, da bodo posnetke posredovali družinskim članom, če žrtev ne plača določenega zneska.
Tehnologijo, ki napreduje z velikimi koraki, za kazniva dejanja s pridom izkoriščajo kriminalci. Kaj storiti? Več bi se morali posvečati vsem področjem, na katerih lahko vplivamo na razširjenost spolnih zlorab otrok na internetu, je prepričan Motl. »Izpostavil bi pomen zgodnjega ozaveščanja otrok, mladostnikov, staršev in učiteljev o varni in odgovorni rabi interneta. V današnjih razmerah je nujno dvigniti delež medijsko pismenih staršev in otrok, ki znajo kritično presojati verodostojnost informacij na spletu in tehnologijo uporabljati varno in odgovorno. Rešitev je sistemsko vključevanje tematik medijske pismenosti in informacijsko-komunikacijskih tehnologij v učne načrte osnovnih in srednjih šol.«
S tem se strinja tudi Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je na septembrskem posvetu o e-zlorabah opozoril, da nevarnosti privlačnega digitalnega sveta starši otrokom niti ne znajo dobro razložiti, ker gre za področje, ki ga niso vešči. Verjame, da bi bil pomemben korak v pravo smer uvedba obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole oziroma programa, ki bi šolarjem in dijakom omogočal poznavanje in navigiranje po digitalnem svetu ter krepitev digitalnih kompetenc. Trenutno so šole v organizaciji različnih predavanj na to temo prepuščene svoji iniciativi. Kaj bo za krepitev digitalnih kompetenc najmlajših prinesla napovedana prenova vzgojno-izobraževalnega sistema z načrtom za okrevanje in odpornost (NOO), ki je še v pripravi, za zdaj še ni znano.
S filtri pri videoklicih storilci prikrijejo starost
Čeprav danes o e-zlorabah govorimo več, na spletu so dostopne številne informacije, organizirani različni dogodki, namenjeni strokovnjakom in splošni javnosti, Andrej Motl potrdi, da se še vedno pojavlja argument, češ, »ne more biti tako hudo, saj se ni zgodilo v resničnem življenju, ampak na zaslonu«.
»Dejstvo je, da je ločevanje med 'resničnim življenjem' in 'življenjem na zaslonu' za vse nas, še posebno pa za mlade, že leta preživeto. Komunikacija prek pametnih telefonov na družbenih omrežjih, klepetalnicah in igralnih platformah je del življenja nas vseh in zlorabe v tem okolju povzročijo tolikšno škodo kot zunaj njega. V določenih vidikih je povzročena škoda lahko še večja. Posnetek fizične spolne zlorabe otroka se lahko po internetu širi še desetletja po storjeni fizični zlorabi, česar se dobro zaveda tudi žrtev. Zloraba se na tak način nadaljuje. Posebno okolja tako imenovanega metaverzuma prek uporabe očal za virtualno in obogateno resničnost omogočajo izkušnje, ki so tako intenzivne, da so tudi posledice spolnih zlorab v teh okoljih lahko hujše od zlorab v drugih internetnih okoljih in za žrtve blizu izkušnji fizične zlorabe.«
Storilci kaznivih dejanje e-zlorab skušajo na vse načine prikriti identiteto in zabrisati (digitalne) sledi. »Znano je, da za izmenjavo skrajnih in nelegalnih vsebin storilci že leta uporabljajo temni splet, kjer jih je pri tem bistveno težje ujeti, saj organi pregona ne morejo izslediti osebe, ki je objavila tovrstno gradivo. Iz istega razloga izkoriščajo šifriranje 'od konca do konca' (end-to-end encryption), ki ga danes uporablja vse več spletnih platform.« Zavedajo se, da je možnost, da jih bodo organi pregona odkrili, v tovrstnih šifriranih okoljih bistveno manjša, zato takšna okolja izkoriščajo tako za spolno napeljevanje otrok kot tudi za deljenje posnetkov zlorab.
Pri spolnem napeljevanju otrok se storilci zanašajo tudi na uporabo filtrov za prikrivanje starosti, še opozarja Motl. Široko dostopni filtri za spreminjanje obraza, ki so na voljo na večini platform družbenih medijev, so postali zelo realistični, njihovo uporabo pa je tudi vse težje prepoznati – kar so zelo hitro izkoristili storilci, ki filtre uporabljajo pri videoklicih. To pomeni, da lahko svojo starost prikrijejo tudi v spletnih pogovorih v živo in tako delujejo mlajši, kot so v resnici, zato se otrok ne zaveda, da se morda pogovarja z odraslo osebo.
