Imena so več kot le besede, s katerimi se kličemo. So ogledalo časa, kulture in družbenih sprememb. Če bi se s časovnim strojem vrnili v šolske klopi leta 1950, bi v razredu verjetno sedelo več Marij in Francev, imena pa bi bila dolga, zveneča in tradicionalna. Danes, leta 2026, je slika popolnoma drugačna. Tina Žnidaršič z oddelka za demografske statistike Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) nam je postregla s fascinantnimi podatki, ki razkrivajo, kako radikalno se je spremenil okus Slovencev pri poimenovanju otrok.
Eksplozija unikatnosti
Včasih je veljalo nenapisano pravilo, da se otroka poimenuje po prednikih ali svetnikih, nabor imen pa je bil omejen. Danes živimo v dobi individualizma, kar se jasno odraža tudi v statistiki. V začetku lanskega leta, 1. januarja 2025, smo imeli prebivalci Slovenije kar 64.258 različnih imen. To je 2001 ime več kot le leto prej.
Trend iskanja posebnosti je neustavljiv. V zadnjih letih se seznam različnih imen podaljša za približno tisoč na leto, v zadnjem desetletju, od leta 2016, pa se je seznam podaljšal za kar 10.000 novih imen. Starši si želijo, da bi bil njihov otrok edinstven. To potrjuje podatek, da je kar 71 odstotkov vseh imen v Sloveniji unikatnih – to pomeni, da jih nosi le en prebivalec. Delež teh unikatnih imen se vztrajno veča; še leta 2010 je znašal 68 odstotkov.
Razlogi za to pestrost so različni. Deloma gre za vpliv priseljevanja tujih državljanov (v Sloveniji prebivajo državljani iz približno 170 držav), ki prinašajo imena iz svojih okolij, deloma za prevzemanje in poslovenjenje tujih imen, velik del pa prispeva ustvarjanje sestavljenih oziroma dvojnih imen. Kljub tej poplavi novosti kaže statistika zanimiv paradoks: 16 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije je še vedno poimenovanih z enim od zgolj 25 najpogostejših imen, kot so Franc, Janez, Marko, Marija, Ana, Maja.
Zakaj imena izgubljajo črke?
Če bi morali izpostaviti en sam prevladujoč trend zadnjih desetletij, je to zagotovo krajšanje imen. Če pogledamo povprečno dolžino najbolj priljubljenih 200 imen, je razlika očitna. Leta 1950 je bilo povprečno žensko ime dolgo 6,1 črke, moško pa 5,6 črke. Leta 2024 je povprečno najpogostejše žensko ime dolgo le še 4,5 črke, moško pa zgolj 4 črke.
Trend skrajševanja se je začel pri dekliških imenih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so popularnost pridobile Maja, Nina, Petra in Anja. V devetdesetih letih je ta val pljusknil še na moška imena z vzponom Luke, Roka, Jana in Žana. Zanimivo je, da so v obdobju od letoma 2001 do 2010 najpogostejša ženska imena postala celo krajša od najpogostejših moških.
Danes smo priča epidemiji tričrkovnih imen. Kar sedem odstotkov prebivalcev Slovenije ima ime, sestavljeno iz le treh črk. Pri ženskah v tej kategoriji prednjači Ana, ki predstavlja tretjino vseh žensk s tričrkovnim imenom, pri moških pa Rok. Medtem ko so moški s tričrkovnimi imeni v povprečju zelo mladi (19,7 leta), so ženske starejše (31,9 leta) prav zaradi neusahljive popularnosti imena Ana skozi desetletja. Med najmlajšimi deklicami najdemo imena, kot so Dua, Sia, Ota, Ava in Zoe, med dečki pa Kani, Nai, Ari in Lun.
Kljub poplavi kratkih in modernih imen sta na vrhu lestvice vseh prebivalcev Slovenije še vedno suvereno Marija in Franc. Vendar je to predvsem odraz preteklosti in demografske slike starejše populacije.
Leta 2010 je bila Marija vsaka petnajsta ženska v Sloveniji, danes je vsaka petindvajseta. Ime je bilo absolutno najpogostejše za vse ženske, rojene do leta 1970. Potem pa je sledil strm padec – v desetletju od leta 1971 do 1980 je ime padlo na 21. mesto po modnosti. Za primerjavo: po letu 2010 je bilo rojenih le 215 deklic z imenom Marija, kar to nekoč prevladujoče ime uvršča šele na 120. mesto med novorojenkami. Kljub temu Marija ostaja najpogostejše ime v vseh statističnih regijah, čeprav so razlike velike – v Pomurju je Marij kar 6,4 odstotka vseh žensk, na Obali le 2,6 odstotka.
Podobna usoda je doletela Franca. Do leta 1960 je bilo to prvo moško ime, nato pa je njegova priljubljenost začela upadati še hitreje kot pri Mariji. Če je bil leta 2010 Franc vsak 34. moški, je danes le še vsak 59. prebivalec. V zadnjem desetletju (2011–2024) je bilo rojenih le še 13 Francev, kar ime uvršča na 677. mesto. Povprečni Franc je danes star 70,4 leta, povprečna Marija pa 72,7 leta.
Fenomen Luka
Medtem ko stara imena tonejo v pozabo, imamo na drugi strani imena, ki so zaznamovala novo tisočletje. Absolutni vladar moških imen je Luka. To ime je pravi fenomen, saj kraljuje na vrhu lestvice najpogostejših imen za novorojenčke že vse od leta 1999. Edina izjema je bilo leto 2021, ko ga je za kratek čas prehitel Filip, a se je Luka hitro vrnil, čeprav je v letu 2024 zdrsnil na 4. mesto z minimalno razliko.
Mnogi se sprašujejo, ali je za popularnost imen zaslužen uspeh slovenskih športnikov. Je ime Luka dobilo nov zalet z Luko Dončićem? So Primož in Tadej postali popularni zaradi Rogliča in Pogačarja? Podatki Sursa ta mit rušijo. Učinka zvezdnika pri poimenovanju otrok v Sloveniji ne zaznavajo. Ime Luka je bilo na vrhu že dolgo pred Dončićevo ero. Popularnost imen Primož in Tadej dejansko pada, ime Timi (Zajc) pa je že samo po sebi redko. Imena sledijo svojim modnim ciklom, ki so neodvisni od športnih stopničk.
Danes so poleg Luke na vrhu priljubljenosti za fantke imena Mark, Jakob, Filip, Nik in Liam. Pri deklicah pa so vrh zavzele Ema, Mia, Julija, Hana in Zala.
Ana: zimzelena izjema
V poplavi sprememb pa obstaja ime, ki kljubuje času in modi. To je Ana. Ko primerjamo 20 najpogostejših imen pri prebivalcih, starih nad 70 let, in pri otrocih, mlajših od 16 let, najdemo le eno skupno ime v obeh skupinah – Ano.
Ana je zimzeleno ime. Nikoli ni izginilo z lestvice stotih najbolj priljubljenih, v zadnjem času pa mu gre na roko tudi to, da je kratko in s tem moderno. Medtem ko so imena, kot so Martin, Andrej, Peter in Ivana, nekoč kraljevala, danes pa so med otroki manj pogosta, a še vedno prisotna, Ana ostaja stalnica. Zanimivo je tudi, da se nekatera starinska imena vračajo v preobleki modernega okusa. Med top 20 imeni mladih danes najdemo imena Jakob, Maks, Neža in Ema, ki so bila zelo pogosta tudi med generacijo, ki je danes stara 70 let in več. To kaže na ciklično naravo mode imen, kjer se »vintage« imena vračajo kot sveža in zanimiva izbira.
Vdor tujih črk
Globalizacija se pozna tudi v matičnih knjigah. Od leta 2009 zakonodaja omogoča zapis osebnega imena tudi s črkami, ki niso del slovenske abecede (X, Y, W, Q). Starši to možnost s pridom izkoriščajo.
Med moškimi imeni, ki se pojavijo vsaj petkrat, je takih s tujimi črkami že 215. Najvišje na lestvici je ime Alex (na 181. mestu), sledita Max in Alexander. Pri deklicah prednjačijo imena, povezana s priseljevanjem, kot so Iryina, Kateryna in Liudmyla, a med otroki, rojenimi po letu 2000, najdemo tudi moderna imena, kot so Inaya, Arya, Asya, Tay in Aylan. To jasno kaže, da so meje pri poimenovanju otrok postale odprte in da slovenski starši navdih iščejo v mednarodnem prostoru.
Čeprav gre trend v smer krajšanja, se vzporedno dogaja še en zanimiv premik – ponovni porast sestavljenih oziroma dvojnih imen. Nekoč so bila dvojna imena, kot je na primer Ana Marija, pogosta predvsem pri ženskah, pogosto z namenom razločevanja med številnimi Marijami ali zaradi dodajanja svetniškega imena.
V zadnjih dvajsetih letih se število sestavljenih imen spet povečuje. Danes dobi sestavljeno ime okoli tri odstotke novorojenih dečkov in deklic. Razlika v primerjavi s preteklostjo je ta, da dvojna imena zdaj enakopravno dobivajo tudi dečki, kar je bilo včasih redkeje.
Najpogostejši je Jožef Horvat
Za konec pa še skok k polnim imenom – kombinacijam imena in priimka. Kljub vsem modernim trendom, Taiem, Maiem in Liamom, je statistično »najbolj slovenski« moški še vedno Jožef Horvat – te kombinacije je v Sloveniji kar 154. Sledijo mu številni Janezi, Jožeti in Franci Novaki. Pri ženskah pa je absolutna zmagovalka kombinacija Marija Horvat (250 žensk), tesno ji sledi Marija Novak.
Slovenska imena so torej v fazi intenzivne preobrazbe. Od tradicionalne stabilnosti, kjer je bila vsaka tretja ženska Marija, smo prešli v dobo velike razpršenosti. Razred, v katerem bi sedelo pet otrok z enakim imenom, je danes statistična redkost. Nadomestila ga je pisana druščina kratkih, mednarodnih in unikatnih imen, med katerimi pa še vedno – tiho in vztrajno – sedita kakšna Ana in kakšen Luka.
