Kljub pozivom o premišljenem postavljanju cen bodo te predvidoma še naraščale, kar kažejo že podatki o povprečnih cenah sob v začetku leta in podatki o inflaciji, cenovna pričakovanja za letošnjo turistično sezono strne doc. dr. Daša Farčnik z ljubljanske Ekonomske fakultete. Vseeno je pred nami leto presežkov – vendar le, če bodo to dopuščale tudi trenutno nekoliko negotove geopolitične razmere. Cenovno občutljivi turisti bodo zaradi geopolitike in višanja cen iskali destinacije, ki so cenejše in bližje doma, s čimer se bodo izognili višjim cenam transporta, nadaljuje strokovnjakinja in dodaja, da bodo poleg omenjenega tudi letos za turiste privlačna drugačna, edinstvena, personalizirana in butična doživetja. Za boljše razumevanje trenutnih turističnih trendov izpostavljamo še nekaj vidikov.
Spremembe v ponudbi in trendi v povpraševanju
Turistična podjetja, predvsem v regiji in tudi v Sloveniji, se soočajo s pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile, zato vse bolj posegajo po tehnoloških rešitvah za optimizacijo procesov – od hitrejše prijave (check-in) in dinamičnega oblikovanja cen do učinkovitejšega upravljanja hotelov in zniževanja stroškov. Zaradi visokih provizij spletnih rezervacijskih platform, kot je Booking.com, se mnoga podjetja osredotočajo na neposredno prodajo prek lastnih kanalov in spletnih strani.
Na strani povpraševanja Daša Farčnik izpostavi paradoksalno vedenje obiskovalcev. Te delimo na enodnevne obiskovalce in na turiste oziroma ljudi, ki prespijo vsaj eno noč. Po eni strani na družbenih omrežjih množično delijo svoje izkušnje in se povezujejo, po drugi strani pa iščejo ponudbe, ki jim omogočajo digitalni odklop. Podobno je pri trendih gibanja turistov – želijo hiter dostop do destinacije in potem tam preživijo dlje časa – in trditvah, da vse bolj cenijo trajnostno naravnano turistično ponudbo: njihovo vedenje pogosto ni skladno s temi vrednotami, saj na dopustu pogosto ne ločujejo odpadkov in ne ravnajo trajnostno.
Cenovni vidik: kakšne so napovedi?
Podatki podjetja STR, specializiranega za analitiko in raziskave v hotelski in turistični industriji, trenutno kažejo na nadaljevanje trenda rasti cen v Evropi. Povprečna cena hotelske sobe v Evropi je januarja letos v primerjavi z lanskim januarjem narasla za 4,4 odstotka, največ v Franciji, Španiji in tudi Grčiji. Na Hrvaškem so se povprečne cene v enakem obdobju znižale za dva odstotka, kar pa ne pomeni padca cen v nadaljevanju leta.
Kako se spreminja turistična potrošnja
Z razvojem turizma in destinacij se spreminja tudi struktura turistične potrošnje. V bolj razvitih turističnih krajih strošek nastanitve in hrane zajema manjši delež skupnih izdatkov, zato turisti več porabijo za zabavo, posebna doživetja in druge storitve. V manj razvitih destinacijah pa je večji delež porabe namenjen osnovnim stroškom, kot so nastanitev, hrana in pijača. Podatki Svetovne turistične organizacije kažejo, da se povprečni izdatki turistov povečujejo, vendar z rastjo dohodkov obsegajo vse manjši delež skupne porabe. Tudi Slovenci potujemo vse več in za daljše obdobje – statistični podatki namreč kažejo, da je vse več prebivalcev, ki si privoščijo vsaj enotedenski oddih.
Vpliv trajnosti in okoljske ozaveščenosti mladih na turizem
»Ne samo da govorimo o trajnosti, ampak jo tudi vse bolj živimo, kar velja predvsem za mlajše generacije. Povpraševanje je gonilo razvoja, ponudniki se prilagodijo, če obstaja dovolj veliko povpraševanje po trajnostnih proizvodih. Podatki kažejo, da mlajši vse bolj pričakujejo trajnostne turistične proizvode in da jih dejansko tudi kupijo,« pojasnjuje doc. dr. Daša Farčnik, ki ob tem opozarja, da kljub temu še vedno obstaja razkorak med željo po trajnostnih produktih in dejanskim vedenjem kupcev – čeprav obiskovalci pravijo, da so pripravljeni plačati več za trajnostne storitve, se to ne odraža vedno v njihovih nakupnih odločitvah.
Po drugi strani tudi turistični ponudniki postajajo vse bolj aktivni pri izobraževanju obiskovalcev o trajnostnem turizmu. K večji trajnostni usmerjenosti jih spodbujajo tudi nove regulative, kot je evropska direktiva CSRD, ki podjetjem nalaga strožja merila poročanja o trajnostnih vidikih njihovega poslovanja.
Večna sprememba in odkrivanje novega kot gonilo turizma?
Vsaka turistična destinacija ima svoj življenjski cikel. Fazama razvoja in utrditve lahko sledi stagnacija, propadanje ali pomlajevanje. »Če destinacija po obdobju stagnacije ali propadanja uspe preiti v fazo pomlajevanja, se lahko število obiskovalcev znova poveča. Pomlajevanje destinacije se kaže predvsem v nenehnem ustvarjanju nove in inovativne ponudbe, ki ji daje svež zagon in pritegne obiskovalce. Dober primer tega je Las Vegas. Če takšnega razvoja ni, destinacija sčasoma zaide v stagnacijo ali celo propad,« cikel povzame sogovornica.
Vendar stagnacija ni nujno slaba, saj lahko nenadzorovano naraščanje števila obiskovalcev močno obremeni okolje v najširšem pomenu – tako naravno kot družbeno in kulturno. »Ohraniti pravo ravnovesje med razvojem in trajnostjo je zato eden ključnih izzivov sodobnega turizma.«
Posledice dviga priljubljenosti destinacije in protituristična gibanja
Ob nespremenjeni ponudbi večjemu povpraševanju in naraščanju priljubljenosti destinacije običajno sledi dvig cen. Če večjemu povpraševanju sledi tudi povečanje ponudbe, ni nujno tako, se pa zagotovo poveča število obiskovalcev, pojasnjuje doc. dr. Daša Farčnik.
»Če poenostavim: cene niso nujno višje, število obiskovalcev pa je. To lahko negativno vpliva na domačine, ki si želijo 'ravno pravšnjega števila turistov'. Koliko je to, je odvisno od tako imenovanih nosilnih zmogljivosti destinacije. Če je število obiskovalcev previsoko in moteče, z vse večjimi negativnimi vplivi turizma, kot so hrup, prometni zastoji, dvig cen, vandalizem in drugo, so lokalni prebivalci nezadovoljni in tudi manj gostoljubni. To posledično poslabša izkušnjo tudi za obiskovalce.« V Evropi kot še vedno najbolj priljubljeni turistični destinaciji postaja omejevanje turizma vse pogostejše.
