Vidno nasmejana nas široko odprtih vrat v svojem energetsko prenovljenem domu sprejme upokojena občanka Zagorja (na njeno željo je nismo imenovali). Kako vendar ne bo dobre volje, ko pa je pred njo prva zima, v kateri ji ne bo z vseh strani pihalo skozi reže starih oken in vhodnih vrat, izpod katerih je ob dežju vedno pritekla voda. Naj je nastavljala kuhinjske krpe, te nikoli niso mogle vpiti dovolj vode, da ne bi silila v njen dom, brisače, s katerimi je poskušala zatesniti okna, pa so bile vedno prešibke, da bi hladnemu zimskemu zraku, ki se pozimi tako rad zadržuje v Zasavju, preprečile vstop v hišo. Toda te skrbi so za gospo odslej le še spomini. Njena hiša se namreč od oktobra ponaša z novimi troslojnimi okni in vrati. V okviru energetske prenove, do katere je bila upravičena, bo dobila še dva rekuperatorja za zmanjševanje vlage, hiša pa fasado. Da bi si kaj takega ob skromni pokojnini sploh kdaj privoščila, si ni upala predstavljati niti v sanjah. »Vesela sem, da ne morem povedati, kako. To je kot dan in noč,« je dejala.
Najranljivejši so starejši
Primerov, ko si ljudje zaradi nizkih dohodkov ali prejemkov ne morejo privoščiti energentov za ogrevanje, kaj šele energetskih obnov domov, v Sloveniji ni malo, čeprav statistični podatki kažejo, da energetska revščina pri nas pada. Lani je bilo po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji energetsko revnih približno 63.000 gospodinjstev, v katerih je živelo 110.000 oseb, kar pomeni 7,3 odstotka vseh gospodinjstev pri nas. Za revno gospodinjstvo sicer velja tisto, ki je materialno tako ogroženo, da je njegov dohodek nižji od praga tveganja revščine in si ne more zagotavljati osnovnih energetskih potreb, kot je ogrevanje, hlajenje ali primerna razsvetljava.
Res je, da se energetska revščina zadnja leta zmanjšuje, med letoma 2014 in 2024 se je delež energetsko revnih gospodinjstev zmanjšal za tretjino, to je za 25.000 gospodinjstev oziroma z 10,9 odstotka leta 2014 na okoli sedem odstotkov zadnjih nekaj let. Toda kar ostaja nespremenjeno, je dejstvo, da je med energetsko revnimi približno 51.000 gospodinjstev brez vzdrževanih otrok, največji delež pa je med enočlanskimi gospodinjstvi in starejšimi od 65 let.
Tudi občanka Zagorja je po mamini smrti ostala sama in si s socialno denarno pomočjo, ki jo je prejemala skoraj deset let, ni več mogla privoščiti nakupa kurjave.
»Pred desetimi leti sem zbolela za fibromialgijo, zaradi katere nisem bila več sposobna za delo. Do upokojitve sem prejemala socialno denarno pomoč in skrbela za mamo, ki je imela demenco, saj nisva imeli dovolj denarja za dom. Toda kljub temu sva lahko vsako leto kupili drva, ne da bi prosili za izredno denarno socialno pomoč. Seveda je bilo treba kdaj tudi varčevati, a je šlo skozi. Ko sem ostala sama, moji prejemki niso več zadostovali za ogrevanje, vsako leto sem dvakrat zaprosila za enkratno denarno pomoč za drva,« pripoveduje gospa, ki majhen prostor, v katerem spi, kuha in sprejema obiske, ogreva s štedilnikom na drva, kopalnico pa z oljnim radiatorjem. Preostalega dela hiše ne ogreva. Polovico pokojnine, ki znaša 460 evrov, in varstvenega dodatka, ki ji sploh omogoča preživetje, nameni za položnice in zdravila, kakršna koli energetska obnova hiše je bila preprosto misija nemogoče.
Toda potem je prejela vabilo zasavskega centra za socialno delo (CSD) na informativno srečanje, kjer so prejemnike denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in izrednih denarnih socialnih pomoči seznanili z možnostmi subvencioniranja energetske prenove prek Eko sklada. Kot pove gospa, si sprva ni upala iti na srečanje, toda kasneje je bila nad možnostmi, ki so ji bile ponujene, navdušena.
»Kako naj bi jaz, ena upokojena ženska, ki niti interneta nimam, sploh dobila vse te informacije, poiskala obrtnike za obnovo? Tako pa so nam na centru za socialno delo pomagali urediti vse papirje in stopiti v stik z energetskim svetovalcem, ki je za vse poskrbel,« je povedala.
CSD – ključni posrednik
Pomočnica direktorja zasavske enote centra za socialno delo v Zagorju ob Savi, ki se je aktivno vključil v evropski projekt Renoverty, Adisa Mujčinović je povedala, da je vloga centra za socialno delo tam, kjer se pokaže priložnost pomagati ljudem izboljšati življenje, da jih spodbudi, usmeri in podpre, da se odločijo za korak naprej, tudi ko ne verjamejo, da je to mogoče. Projekt se je pilotsko izvajal prav v Zasavju, njegov namen pa je spodbuda energetske prenove energetsko revnih gospodinjstev. Ta namreč ni pomembna le z ekonomskega in socialnega vidika, temveč tudi z okoljskega in zdravstvenega, z energetsko učinkovitim domom se namreč zmanjšajo izpusti, manjša je energijska poraba, manj je vlage in plesni, kar pozitivno vpliva na zdravje ljudi. V okviru projekta so namreč postavili tudi priporočila za politike in kažipote za gospodinjstva, uporabne po vsej Sloveniji.
»Načelo energetske učinkovitosti je tisto prvo načelo, ki naj bi mu sledili. Najboljša energija je seveda tista, ki je ne porabimo. Cilj naslavljanja energetske revščine pa je omogočiti, da bi lahko vsi bivali v primernem stanovanju, da stroški za energijo ne bi bili tako visoki, da bi človeka pahnili v stisko, ko bi se moral odločati, kaj bo kupil v trgovini za hrano ter kako bo plačal položnice za elektriko in ogrevanje,« je poudarila Katja Huš iz društva za sonaraven razvoj Focus, ki se z energetsko revščino ukvarja že več kot deset let in ki je bil ključni partner projekta Renoverty.
CSD Zasavje je v projektu prevzel ključno vlogo posrednika, kajti kot je pojasnila Adisa Mujčinović, so najranljivejši prav upokojenci z nizkimi pokojninami in prejemniki varstvenega dodatka, prejemniki denarne socialne pomoči in enostarševske družine.
»Ti živijo v starejših hišah, ki so jih podedovali, vanje pa zaradi nizkih dohodkov in socialnih stisk niso mogli vlagati vrsto let. Po plačilu osnovnih življenjskih stroškov jim ne ostane dovolj sredstev za vzdrževanje doma. Njihove nepremičnine so pogosto brez toplotne izolacije, imajo staro dotrajano streho, obrabljena okna in vrata, skozi katera uhaja toplota. Posledično so prostori hladni, vlažni in energetsko potratni, kar povečuje stroške ogrevanja in vpliva na kakovost bivanja. Ko sem preverjala podatke za avgust, september, oktober in november, ti v primerjavi z lani kažejo, da gre za bistven porast izplačanih pomoči, ki so bile dodeljene večinoma za ogrevanje. Za nekatere so položnice za elektriko ali drva tako velik strošek, da so malodane prisiljeni v uveljavljanje pravic za pomoč pri ogrevanju, za druge je strošek kurjave že tako visok, da ogrevajo le del hiše, v kateri bivajo, medtem ko preostale dele pustijo hladne,« je razložila.
Brezplačna pomoč
Toda možnosti za energetsko obnovo tudi za najranljivejšo populacijo obstajajo. Eko sklad namreč ponuja več spodbud, za lastnike in solastnike nepremičnin pa celo 100-odstotno nepovratno finančno spodbudo v višino do 18.000 evrov. To pomoč je prejela tudi občanka Zagorja, ki nam je zaupala svojo zgodbo. Toda kot opažajo na Eko skladu, socialno ogroženi še vedno ne izkoristijo dovolj možnosti omenjene 100-odstotne subvencije, ko gre za skupno prenovo starejših večstanovanjskih stavb, čeprav je ta na voljo že vrsto let.
»Z vidika Eko sklada je izziv predvsem, kako zagotoviti, da informacije sploh pridejo do tistih, ki so jim spodbude namenjene, ter da se za pridobitev spodbude in obisk energetskega svetovalca sploh odločijo. Prav tako obstajajo posamezniki, ki živijo v revščini, vendar jih uradni podatki oziroma formalni kriteriji, ki opredeljujejo upravičence do spodbud, ne zajamejo,« je poudarila Svetlana Melechikhina Pleško z Eko sklada. Prav zato je povezovanje z občinami, centri za socialno delo in nevladnimi organizacijami tako pomembno, je potrdila.
Nekatere tovrstne pomanjkljivosti je razkril tudi projekt Renoverty, je opozorila Katja Huš iz Focusa. Kot se je izkazalo, pogosto teh 18.000 evrov ne zadostuje za celovito prenovo enostanovanjske hiše. »Poleg tega je nujno, da se najde mehanizem pomoči za ranljivo skupino, na katero pogosto pozabljamo, to so najemniki v zasebnih stanovanjih. Ti imajo malo besede pri prenovah, saj so te v domeni lastnika. Hkrati pa veliko ranljivih gospodinjstev ne ustreza trenutni definiciji energetske revščine, ki je vezana na prejemanje socialnih transferjev, zato niso upravičeni do pomoči. Kot velika prepreka se je izkazalo tudi nerazumevanje in nezaupanje v obrazce.«
Da bi informacije o javnem pozivu prišle do tistih, ki sredstva za energetsko obnovo stavbe najbolj potrebujejo, je Eko sklad vzpostavil tudi podporno mrežo koordinatorjev, ki posameznike informirajo in jim pomagajo pri prijavi na javni poziv. Pomoč koordinatorjev je brezplačna, njihov seznam pa je objavljen na spletni strani Eko sklada.
Globoka hvaležnost
Po uvodnem srečanju je CSD Zasavje šestim uporabnikom aktivno pomagal pri izpolnjevanju vlog, zbiranju dokazil o lastništvu in vzpostavitvi stika s koordinatorjem Eko sklada. Ta je nato prevzel vse nadaljnje korake.
»Za te ljudi je bila možnost obnove veliko presenečenje, obenem pa so izrazili globoko hvaležnost, saj si česa takšnega sami ne bi mogli privoščiti. Mi bomo tudi vnaprej širili informacije, tudi v sodelovanju z drugimi deležniki, kot sta Rdeči križ in Karitas, saj je ključno, da pridejo do ljudi in jim nekdo pomaga narediti ta prvi korak,« je poudarila Adisa Mujčinović.
Da bo v naslednjih letih še več sredstev za zmanjševanje energetske revščine, so potrdili tudi na Eko skladu.
