Kuga, koze, endemski sifilis, otroška paraliza so le nekatere od bolezni, ki jih danes v razvitem svetu praktično ne srečamo več, v preteklosti pa so umorile ogromno človeških življenj. K temu je pripomogel izjemen napredek medicine – ene najhitreje razvijajočih se panog sodobnega časa, ki je v sodelovanju z drugimi naravoslovnimi in tehničnimi strokami prinesla neslutene spremembe v zdravstvo in nove možnosti zdravljenja na praktično vseh področjih. Če vzamemo le zdravljenje visokega krvnega tlaka, si danes ne predstavljamo, da so ga včasih zdravili tudi s pijavkami, kar sicer v današnjih časih zveni resnično čudno, a v preteklosti, še ne tako davno, je bila to redna zdravniška praksa.
Prav tako si danes ne predstavljamo, kakšno bi bilo življenje brez preventivnih programov. Z jodiranjem soli so na primer odpravili golšo in slaboumnost, s kloriranjem vode preprečili številne črevesne in druge bolezni, s fluoriranjem zob preprečili karies ... Seveda gre velika zasluga za zmanjšanje bolezni tudi cepljenju.
To je le ščepec zmag, ki so se zgodile v zgodovini medicine, nad katero ima pri nas zagotovo najbolj celosten pregled prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, zdravnica, ki je specializirana za zgodovino medicine in medicinsko humanistiko ter je predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Je redna univerzitetna profesorica zgodovine medicine in dentalne medicine ter priznana raziskovalka in predana pedagoginja. Njeno strokovno, znanstvenoraziskovalno in publicistično delo sega na različna področja medicine in medicinske humanistike, največ pa se ukvarja z zgodovino medicine 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Objavila je že okoli šestdeset knjižnih del, znanstvenih, strokovnih, prevodnih. Iz resnično ogromne množice informacij ji je uspelo sestaviti dragocen mozaik zgodovinskega razvoja medicine pri Slovencih, njena zadnja monografija, ki je izšla pred kratkim, odstira pogled v zgodovino interne medicine na Slovenskem.
S sogovornico se sprehodimo skozi različne stroke in prelomna odkritja.
Bolnikom prijaznejše operacije
V kirurgiji so v zadnjih desetletjih temeljni preobrat prinesle mikrokirurške, endoskopske in minimalno invazivne tehnike ter robotske operacije. Tudi v interno medicino so vstopili invazivni postopki zdravljenja s katetrsko medicino in z različnimi vgradnimi deli, kot so na primer različne opornice, tudi žilne, ali drugi instrumentalni postopki, denimo za obvladovanje aritmij. To je bilo prej mogoče le s klasičnimi operacijami. Postopki zdravljenja so se s tem bistveno skrajšali in olajšali za bolnike. Vstavljanje umetnih sklepov v ortopediji, elegantne operacije sive mrene, ko barve sveta spet postanejo svetle, zelo izboljšana rehabilitacijska medicina in še kaj so postali klasika.
Transplantacijska medicina je skozi zadnja desetletja prav tako v strmem porastu: ohranja življenja in dviguje njihovo kakovost. Presaditve ledvic, jeter, trebušne slinavke, srca so postale obvladljive. Hitro se razvija biotehnologija in omogoča vzgajanje tkiv iz matičnih celic, kar prinaša vse večje upe za številna področja, ne le za pridobivanje hrustanca in kože. Z matičnimi celicami se na primer že trudijo krepiti srčno mišico pri srčnem popuščanju, naniza profesorica uspeh za uspehom. Problem zavrnitvenih reakcij je vse bolj obvladljiv, a ta razvojna pot ni niti lahka niti poceni.
Anesteziologi in intenzivisti so v zadnjih desetletjih pridobili veliko novega znanja in izkušenj ter v intenzivnih enotah rešujejo najbolj ogrožena življenja. Moderna transfuziološka podpora je pri tem zelo v pomoč. Radiološka in nuklearnomedicinska slikovna diagnostika z UZ, CT, PET-PC, MR sta prinesli neverjetne diagnostične možnosti.
Dvajset tisoč otrok
Če pogledamo ginekologijo in porodništvo, lahko vidimo, da so postopki zdravljenja neplodnosti z biomedicinsko pomočjo od leta 1984 prinesli okoli 20.000 tako rojenih otrok. Pri življenju ostajajo vse manjši prezgodaj rojeni otroci, ki jih neonatologi in intenzivisti ustrezno zdravijo.
Medikamentozno zdravljenje je s hitrim razvojem zdravil, vpeljavo številnih novih spoznanj na propulzivnih področjih, ko sta na primer imunologija in molekularna biologija, prineslo nove in uspešnejše načine zaščite (cepljenja) in zdravljenja. Sladkorna bolezen, ki je zaradi porasta debelosti in metabolnega sindroma prešla v pravo epidemijo z okoli 200.000 bolnimi, dobiva nove rešitve. Nekatere bolezni so dobile vzročno zdravljenje. Mednje štejemo boreliozo in ulkusno bolezen želodca. Nekatere genetsko pogojene bolezni so našle nove odgovore. Zelo so se razvile klinična prehrana, alergologija, imunologija in druge temeljne naravoslovne vede, ki vplivajo na obvladovanje avtoimunih in tudi kroničnih degenerativnih bolezni.
Ledvično odpoved poleg dializnega zdravljenja (okoli 2000 bolnikov) premagujejo s transplantacijo organa. V Sloveniji imamo okoli 1500 transplantirancev ledvic. Hematološke bolezni, predvsem različne oblike levkemij, pa vse uspešneje premagujejo s transplantacijo kostnega mozga in še novejšo gensko metodo CAR-t celic. Številne težje obvladljive bolezni so dandanes postale kronične in se jih da dobro voditi.
Podobno kot pri internističnih strokah so se nova spoznanja uveljavila tudi v pediatriji. Infektologija se nenehno srečuje z novimi boleznimi, ki jih prinašajo oboleli s poti po širnem svetu. Skrbno spremljajo HIV-pozitivne osebe, različne tipe hepatitisov, za nekatere imajo že uspešna zdravila, tropske in spolno prenosljive bolezni.
Večja kakovost življenja
Področje nevrologije je s sodobnim razvojem nevroznanosti vse bolj prisotno. Obravnava možganske kapi je z invazivnimi radiološkimi tehnikami zdravljenja v prvih urah po kapi prinesla novo kakovost življenja. Aplikacija Telekap je kot nova metoda omogočila hitro ukrepanje po kapi tudi na daljavo. Parkinsonova bolezen je v današnji nevrologiji vse kakovostneje zdravljena, različne vrste demenc pa še čakajo na boljše možnosti.
Tudi zdravljenje bolnikov z onkološkimi boleznimi je z novim genetskim znanjem, terapevtskimi pristopi, biološkimi zdravili in drugim naredilo rakave bolezni vse bolj obvladljive, neredko so postale kronične. Z uvedbo nove terapevtske metode elektroporacije, ki so jo uvedli slovenski zdravniki z elektrotehniki, izvajajo uspešno lokalno kemoterapijo. Tudi v zobozdravstvu so koraki napredka veliki, žal pa upada preventivno delo, še zlasti med otroki in mladino. Računalniška tehnologija je silovito posegla v vse zdravstvo, v čeljustno kirurgijo na primer 3D-modeliranje, podobno pa tudi pri plastični rekonstrukciji amputirane dojke s slovenskim patentom natisnejo najprej 3D-model dojke.
»Nemogoče je našteti vse velike dosežke vrhunske medicine zadnjih desetletij: skupen jim je je silovit razvoj,« strne dosežke izjemna poznavalka zgodovine medicine in na vprašanje, zakaj je bil na nekaterih medicinskih področjih napredek večji kot na drugih, odgovori, da je to odvisno od novih odkritij, spoznanj, zagotovo pa tudi od interesa kapitala.
