Prvak ameriške republikanske stranke Donald J. Trump bo danes zaprisegel kot 47. ameriški predsednik. Z njim Bela hiša prvič dobiva predsednika s pravnomočno obsodbo v njegovem življenjepisu. Maja lani je bil namreč Trump v New Yorku obsojen zaradi ponarejanja dokumentov v zvezi s plačilom pornografski igralki Stormy Daniels za molk o spolnem odnosu. Temu je januarja letos sledil še izrek sodbe, vendar z izjemo ranjenega ponosa in madeža v življenjepisu obsodilna sodba za Trumpa ni prinesla posledic v obliki zaporne ali denarne kazni.
Da bo vrhovni poveljnik ameriške vojske obsojenec, so vedeli tudi volilci in mu vseeno zaupali vodenje države. »Imate nekoga, ki je bil 34-krat razglašen za krivega kriminalnih dejanj, vendar imate tudi narod, ki je bodisi tako otrpel bodisi tako šokiran, da ne ve, kako reagirati,« je dejstvo, da petkov izrek obsodbe v New Yorku ni nikogar razburjal, za New York Times komentiral etični svetovalec Bele hiše v času predsedovanja Baracka Obame Norman L. Eisen. Trump, ki je bil obsojen zaradi kršenja zakona, bo tako danes prisegel na izvodu Biblije, da bo ohranil, zaščitil in branil ustavo Združenih držav Amerike, najvišji zakon v državi.
K temu dodajmo še ugotovitve končnega poročila, objavljenega prejšnji torek, zdaj že odstopljenega posebnega tožilca Jacka Smitha, ki je proti Trumpu v Washingtonu vložil obtožnico zaradi spodkopavanja izida predsedniških volitev 2020, na Floridi pa zaradi odtujitve zaupnih dokumentov iz Bele hiše: Smith je namreč zapisal, da bi bil Trump, če ne bi bil ponovno izvoljen, obsojen zaradi nezakonitega poskusa razveljavitve rezultatov predsedniških volitev leta 2020.
Po mesecih ugibanj, kje bo glavnino časa preživljala prva dama, ko bo njen mož postal predsednik ZDA, je dvome o tem intervjuju na televizijski mreži Fox News razblinila kar Melania Trump, ki je novinarki Ainsley Earhardt potrdila, da se vrača v Belo hišo. Na vprašanje Earhardtove, kje bo preživela največ časa: v Beli hiši, Palm Beachu ali New Yorku, je odgovorila, da bo v Beli hiši. »Veste, ko bom morala biti v New Yorku, bom v New Yorku. Ko bom morala biti v Palm Beachu, bom v Palm Beachu,« je dodala Melania Trump, ki je večji del soprogove predsedniške volilne kampanje ostajala nevidna.
Pozabljeno mirovništvo
Če je svet mislil, da je v prvem Trumpovem mandatu videl že vse – spomnimo se le grozljivega epiloga po porazu na volitvah 2020 z napadom njegovih privržencev na stavbo ameriškega kongresa na Kapitolskem griču v Washingtonu –, se je v zadnjih mesecih potrdilo, da še zdaleč ni tako. Nasprotno, zdi se, da sta tako Trump kot milijarder Elon Musk, njegov najtesnejši prišepetovalec in tesni zaveznik, kar tekmovala v absurdnosti izjav. Oba sta se brezsramno vtikala (in se še) v notranjepolitična razmerja številnih držav, tudi evropskih.
Trump je med volilno kampanjo med Američani in tudi širše pridobival simpatije volilnega telesa z »mirovniškimi« obljubami, da bo v enem dnevu končal vojno v Ukrajini in obljubljal konec prelivanja krvi na razbeljenem Bližnjem vzhodu, kjer trenutno vlada krhko premirje med palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom. A kaj ko mu je na eni od tiskovnih konferenc po vprašanju novinarja New York Timesa (pre)hitro zdrsnilo z jezika, da za dosego gospodarskih in nacionalnovarnostnih ciljev ne izključuje uporabe vojaške prisile nad drugimi državami.
Sosednji Kanadi, ki je trenutno v primežu politične krize, je Trump zagrozil z uvedbo 25-odstotnih carin na kanadske izdelke. Novoizvoljeni ameriški predsednik, ki je med drugim državno mejo med ZDA in Kanado označil za »umetno narisano črto«, bi rad Kanado spravil pod okrilje ZDA z gospodarskimi sankcijami. Mimogrede, združitev Kanade z ZDA ni ena od Trumpovih briljantnih zamisli, gre za idejo z dolgo brado, o kateri je med ameriško državljansko vojno leta 1812 med drugim odkrito govoril tedanji predsednik Thomas Jefferson.
Ali se je s Trumpom v Belo hišo vrnila, vsaj v besedah, nova era ameriškega ekspanzionizma ali gre le za oblike pritiska, s katerimi želi v prihodnje Trump lažje doseči zastavljene cilje? Med poznavalci so mnenja o tem različna. Nekateri menijo, da gre le za besede, Trumpov šov pred uradnim prevzemom predsedniškega položaja in že videne taktike zastraševanja, ki se jih je posluževal že v vlogi poslovneža. Drugi opozarjajo, da razdvajanje in razkol, ki ga z besedami sproža pri ameriških zaveznicah, lahko dolgoročno škodi ameriškim interesom. Ne gre pozabiti, da je bil Trump kot poslovnež za dosego cilja pripravljen poseči tudi po umazanih trikih. Tako je med drugim v okolici svojih igralnic v Atlantic Cityju brez dovoljenja lastnikov prebarval njihove nepremičnine, ker se niso skladale z njegovo vizijo okolice, v 80. letih v New Yorku pa je denimo brezdomce naselil v stavbo, da bi lastnike nepremičnin prisilil v prodajo.
Grenlandija: če ne zlepa, pa zgrda
Ena prvih tarč, ki se je poleg Panamskega prekopa znašla na seznamu Trumpovih teritorialnih apetitov je – znova – Grenlandija. Največji otok na svetu, ki skriva neprecenljiva bogastva v obliki ključnih mineralov pri proizvodnji baterij in visokotehnoloških naprav ter drugih dragocenih naravnih virov, je Trump neuspešno skušal kupiti že med prvim predsedniškim mandatom leta 2019, tokrat pa ni izključeval niti uporabe vojaške prisile pri dosegi cilja. Grenlandija ni pomembna le zaradi naravnih bogastev, ampak velja »ledeni otok« tudi za geopolitično križišče, ki povezuje ZDA, Rusijo in Evropo.
Odziv Grenlandcev na Trumpove izjave je bil nedvoumen: otok ni ne na voljo ne naprodaj. Grenlandski premier Mute Egede, ki je v zadnjih dneh potrdil, da se bodo s Trumpom o ameriški navzočnosti na otoku še naprej pogovarjali, je bil v prvem odzivu oster: Grenlandci ne želijo biti ne Danci ne Američani, temveč Grenlandci.
Če je Grenlandija za Trumpa pomembna zaradi ameriških nacionalnovarnostnih interesov, je zgodba s prevzemom Panamskega prekopa povezana z gospodarskimi cilji, višino pristojbin za ameriške ladje in bojem za vpliv s Kitajsko. Panamski prekop so zgradile Združene države Amerike, ki so nad leta 1914 dokončanim prekopom ohranile nadzor do leta 1999, ko je bil predan Panami po sporazumih Torrijos-Carter iz leta 1977. Gre za ključen trgovski koridor, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean, zaradi česar je strateško zanimiv za globalne sile. Ena močnejših vlagateljic v Panamo in bližnja pristanišča ob prekopu je predvsem Kitajska.
Pogostejša tarča Trumpovih govorov je tudi Mehika, ki jo je doslej omenjal predvsem v povezavi z nezakonitimi migranti ter kriminalci, ki naj bi prek prepustne meje v ZDA uvažali prepovedane droge. Po najnovejši domislici pa bi Mehiški zaliv Trump preimenoval kar v Ameriški zaliv. Zakaj? Ker se Trumpu to zdi primerneje in še lepše se sliši.
Klanjanje pred še ne okronanim kraljem
Pred drugim uradnim prevzemom predsedniškega položaja še posebej bode v oči ponižnost tako svetovnih voditeljev kot najbogatejših in najvplivnejših Američanov, ki se tako ali drugače skušajo prikupiti Trumpu. Ker zelo ceni osebno navezovanje stikov, hkrati pa nasprotnikom ne oprošča in pozablja, so v tednih pred inavguracijo trumoma drli v Trumpovo floridsko luksuzno rezidenco Mar-A-Lago. V Trumpov objem so odhiteli prvi možje in dame številnih podjetij s področja trgovanja s kriptovalutami, finančne hiše, šefi največjih tehnoloških podjetij, kot so Amazon, Apple in Meta.
To še ni vse: v številnih največjih ameriških podjetjih so prostovoljno, že pred Trumpovim prihodom v Belo hišo, začeli spreminjati in prilagajati politike v podjetjih po okusu Trumpa in gibanja Maga. Zadnji v vrsti, ki je, metaforično, pokleknil pred kraljem še pred njegovim kronanjem, je tudi Mark Zuckerberg, prvi mož podjetja Meta, ki upravlja družbeni omrežji facebook in instagram. Po novem na njegovih družbenih omrežjih ne bo več zaposlenih ljudi, ki bi neodvisno preverjali dejstva v objavljenih vsebinah, poslovilo se je moderiranje objav, Zuckerberg pa se je odločil, da bo sledil usmeritvi, ki jo je v imenu svobode govora na omrežju X (nekdanji twitter) zastavil Elon Musk.
Zakaj strah pred Trumpom? V drugi mandat vstopa z veliko večjo močjo in podporo. Republikanci imajo v svojih rokah tako predstavniški dom kot tudi senat, o republikanski stranki pa lahko v zadnjih letih govorimo že kot o stranki Donalda Trumpa. Pričakovati je, da bo Trump v drugem mandatu še bolj brezkompromisno zasledoval cilje, v katere verjame ali ki so v interesu njegovih bogatih zaveznikov, kot je Elon Musk. To, da je Musk leta 2017 označil Trumpa za »prevaranta« in »enega najboljših bleferjev na svetu«, je danes že pozabljeno in pokopano globoko pod interesi, ki družijo dvojico.
Kaj bo zavezništvo Trumpa in Muska prineslo Evropi? Zdi se, da poleg omejitev in poskusov razdiranja zavezništev med državami, tudi poskuse oblikovanja javnega mnenja. Musk, ki je po Trumpovi izvolitvi še glasnejši, provokativnejši in z več dnevnimi objavami na omrežju X, se na krilih novopridobljenega vpliva vpleta tudi v politike drugih držav. Na omrežju X ostro napada britanskega premierja Keira Starmerja, v Nemčiji, kjer bodo februarja predčasne parlamentarne volitve, odkrito podpira skrajno desno stranko Alternativa za Nemčijo (AfD), ki naj bi bila po Muskovi viziji edina sposobna potegniti Nemčijo iz krize. Ugotavlja še, da je Evropa zdrsnila v globoko krizo, iz katere jo lahko – po vzoru ameriškega političnega slogana in gibanja MAGA (Make America Great Again oziroma Naredimo Ameriko znova veliko) – reši le sorodno gibanje MEGA ali Naredimo Evropo znova veliko (Make Europe Great Again).
