Nova raziskava, nedavno objavljena v ugledni reviji Journal of Marketing, razkriva presenetljivo ugotovitev: ljudje, ki imajo manj tehničnega znanja in vedenja o umetni inteligenci (UI), so bolj pripravljeni uporabljati to tehnologijo kot tisti, ki imajo bolj poglobljeno razumevanje delovanja. Na prvi pogled se zdi nelogično, saj bi pričakovali, da bodo prav poznavalci in tehnološki navdušenci bolj dovzetni za novosti, toda, kot kaže, ni vedno tako. 

Študija med drugim temelji na podatkih mednarodne agencije Ipsos, ki je analizirala 27 držav. Izkazalo se je, da imajo v državah, kjer je splošno znanje o UI nižje, večjo naklonjenost do umetne inteligence. Podobno je med študenti v ZDA – tisti, ki imajo manj poglobljen vpogled v matematične osnove in principe delovanja, jo prej vključujejo v vsakdanje dejavnosti (na primer pri pisanju seminarskih nalog ali reševanju vaj).

Modeli in nizi podatkov

Eden ključnih razlogov za tako nelogičen pojav je občutek, da je umetna inteligenca »čarobna«. Tako so te dni pisali avtorji prispevka na to temo na spletišču The Conversation (z naslovom »Knowing less about AI makes people more open to having it in their lives – new research«). Ko se UI izraža skozi naloge, ki so bile prej izključno človeško področje – denimo ustvarjanje umetniških del, igranje glasbenih instrumentov ali celo pisanje empatičnih odgovorov –, se tistim z manj poglobljenim tehničnim znanjem zdi, kot da stroj vstopa na področja, ki naj bi bila zgolj v domeni ljudi. Zato se jim bržkone zdijo rezultati UI toliko bolj fascinantni.

V evropskem prostoru, tako tudi v Sloveniji, se v zadnjem času odvijajo vroče razprave o tem, kako v izobraževalni sistem varno in premišljeno vključiti orodja, kot so generatorji besedil in prepoznavalniki slik.

Toda v resnici ta tehnologija ne premore avtentičnih čustev, saj gre zgolj za računalniške modele in ogromne nize podatkov, ki omogočajo posnemanje človeškega izražanja. Ljudje, ki razumejo algoritme in modele v ozadju, to »čarovnijo« zato dojemajo precej bolj trezno, brez občutka mističnosti.

Po drugi strani je občutek čudežnosti za marsikoga, ki se s programskimi jeziki ali koncepti strojnega učenja ne ukvarja, tako privlačen, da z veseljem preizkusi nova orodja in aplikacije. Raziskovalci so opazili, da je ta učinek še posebej močan pri dejavnostih, ki jih imamo za izrazito človeške, kot so emocionalna podpora, svetovanje ali ustvarjalno izražanje.

Zanimivo pa je, da imajo posamezniki z manj razumevanja delovanja UI lahko hkrati tudi bolj kritičen pogled na njeno etičnost in dejanske zmogljivosti.

Tehnične naloge

Na področjih, kjer UI opravlja predvsem bolj tehnične naloge (analiza podatkov ali interpretacija rezultatov testov), se odnos obrne: ljudje z višjo stopnjo razumevanja tehničnih vidikov cenijo učinkovitost algoritmov in so zato odprti do uporabe, preostali pa v njej ne vidijo več čarovnije, temveč samo še zapleten računalniški postopek.

V evropskem prostoru, tako tudi v Sloveniji, se v zadnjem času odvijajo vroče razprave o tem, kako v izobraževalni sistem varno in premišljeno vključiti orodja, kot so generatorji besedil in prepoznavalniki slik. Kritiki opozarjajo na grožnje varovanju osebnih podatkov, na plagiatorstvo in celo na možnost prekomernega zaupanja v pristranske algoritme. Toda sočasno je prisotno prepričanje, da lahko UI občutno razbremeni posameznike in izboljša storitve v zdravstvu, izobraževanju, prometu in v številnih drugih sektorjih.

Priporočamo