V slovenskem televizijskem medijskem prostoru je malo oddaj, ki bi imele takšno težo kot Tarča. Vsak četrtek zvečer se na nacionalni televiziji odvije tako rekoč ritual, ki nato nemalokrat določa politični utrip prihodnjega tedna. Pod vodstvom Erike Žnidaršič je oddaja postala sinonim za neusmiljeno preiskovanje korupcije in nepravilnosti, pri čemer se politiki in gospodarstveniki znojijo pod sojem žarometov in težo neprijetnih vprašanj.
Toda zdi se, da se nad to televizijsko institucijo zgrinjajo temni oblaki. V potezi, ki je sprožila val ogorčenja znotraj novinarskih vrst, je vodstvo RTV Slovenija v osnutku programsko-produkcijskega načrta (PPN) za leto 2026 predlagalo korenite spremembe formata oddaje. Uradna razlaga vodstva se bere kot težnja po dvigu kakovosti in umiritvi tona. Ustvarjalci oddaje pa v tem vidijo nekaj veliko bolj zloveščega: pretanjen poskus cenzure in kastracijo enega redkih preostalih kritičnih glasov v državi.
Jedro spora
Jedro spora je v semantiki, ki pa ima resnične posledice. Vodstvo javnega zavoda v novem načrtu trdi, da se mora oddaja odmakniti od senzacionalizma in se preusmeriti k najvišji ravni strokovne, umirjene studijske razprave.
Za uredniško ekipo Tarče, ki je napisala ostro javno pismo, je ta dikcija žaljiva in nevarna. V izjavi, ki jo podpisuje celotna ekipa – vključno z uredniki in novinarji, kot so Anja Šter, Vanja Gligorovič in Klemen Košak – opozarjajo, da je oznaka senzacionalizma neutemeljena in ponižujoča za ekipo, ki redno razkriva sistemske anomalije.
»Snovalci napotkov niso seznanjeni ali pa namerno ignorirajo dejstvo, da uspeva ekipi oddaje ta nivo doseči ob izredno intenzivnem in obsežnem delu,« so zapisali v pismu. Sporočilo je jasno: tisto, kar vodstvo imenuje senzacionalizem, javnost prepoznava kot udarno preiskovalno novinarstvo, ki se ne boji soočenja z močjo.
Tudi v zadnjem času ni manjkalo odmevnih incidentov. Spomnimo, da je odvetnik predsednika vlade Stojan Zdolšek tik pred svojo izjavo za medije v zadevi Bobnar v začetku oktobra zahteval, naj novinarka oddaje Tarča odide s sklicane novinarske konference, kar je z vidika demokracije in vloge novinarstva v njej povsem nesprejemljivo.
Novinarju Tarče Žanu Dolajšu pa so prepovedali opravljanje dela raziskovalnega novinarja, češ da v pogodbi nima zapisanega takšnega načina novinarskega dela.
Tiha cenzura?
Še bolj kot očitki o slogu v sami oddaji pa skrbijo predlagane strukturne omejitve. Najbolj kontroverzen del predloga PPN 2026 je določilo, da bodo politiki v oddaji gostovali samo takrat, ko bodo klicani na odgovornost, ne pa kot komentatorji dogajanja.
Na papirju se to morda sliši kot plemenit cilj ločevanja dejstev od mnenj. V praksi pa to po mnenju ustvarjalcev oddaje odpira vrata uredniški manipulaciji in izključevanju nezaželenih glasov. Takšna omejitev, ki je ne pozna nobena druga informativna oddaja na RTV Slovenija, bi vodstvu omogočila, da pod pretvezo strokovnosti prepreči nastop opozicijskih politikov ali kritikov vlade, češ da za konkretno temo niso neposredno odgovorni.
Ekipa Tarče v tem vidi kršitev 39. člena slovenske ustave, ki zagotavlja svobodo izražanja. Opozarja, da je soočenje mnenj – vključno s polemično razpravo – temelj demokratičnega diskurza. »Preprečevanje udeležbe bodisi določenih politikov ali drugih gostov, ki vodstvu niso po godu, je nedopustno,« so zapisali in dodali, da bi to lahko razumeli kot poskus vpliva vladne politike na delovanje oddaje.
Kronično pomanjkanje
Ironija predlaganih sprememb je v tem, da prihajajo v času, ko je Tarča morda na vrhuncu vplivnosti. Je zelo gledana in citirana informativna oddaja na javni televiziji. Kljub temu se ekipa popada z dolgotrajno kadrovsko podhranjenostjo.
Novinarji opozarjajo, da je trenutni tempo dela dolgoročno nevzdržen. Namesto obljubljenih okrepitev in ureditve statusov za raziskovalne novinarje, ki bi omogočili še bolj poglobljene vsebine, dobivajo birokratske ovire. »Nimamo nobenega signala vodstva, da bi se lahko slabšanje ustavilo, kaj šele da bi se izboljšalo,« opozarjajo ustvarjalci.
To odpira vprašanje o prioritetah javnega servisa. Medtem ko se vodstvo ukvarja s spreminjanjem koncepta oddaje, ki očitno deluje in uživa zaupanje javnosti, se zdi, da ignorira osnovne pogoje za njeno preživetje.
Širša slika
Dogajanje okoli Tarče ni izolirano, temveč je bržkone simptom širšega boja za nadzor nad RTV Slovenija. Javni zavod je bil v zadnjih letih prizorišče ostrih političnih spopadov, stavk in zamenjav vodstva. Vsaka nova garnitura obljublja depolitizacijo, toda kritiki pogosto opozarjajo, da se metode pritiska samo spreminjajo.
Če je bila v preteklosti cenzura morda bolj neposredna, se v letu 2025 in z načrti za 2026 kaže v obliki programskih posodobitev in optimizacije formatov, so prepričani kritiki. Če lahko pade – ali se »umiri« – oddaja, ki je razkrila nekatere največje korupcijske škandale v državi, potem je sporočilo jasno: nihče ni nedotakljiv in kritika ima svojo ceno.
Novinarska ekipa je vrgla rokavico. Zahteva popoln umik spornih zapisov iz osnutka PPN 2026. Zdaj je na potezi vodstvo RTV Slovenija.
Erika Žnidaršič nam je v telefonskem pogovoru pojasnila, da so pismo poslali v sredo, ko je o osnutku razpravljal svet RTV Slovenija. Spremembe so, kot je pojasnila, pripravljali za njihovim hrbtom in jih o njih nihče ni obvestil. Zanje so izvedeli od kolegov novinarjev, ki so se dokopali do osnutka PPN 2026.
Izvedeli smo tudi, da je PPN šele v fazi osnutka, sledi še faza predloga in šele nato sprejetje. Svet RTV Slovenija sicer nima pristojnosti poseganja v vsebino PPN, pač pa ga sprejme ali zavrne. So pa znotraj hiše že večkrat razpravljali o tem, da informativni program potrebuje tudi oddajo, ki bi bila sicer bolj polemična, toda hkrati bolj resna in umirjena. Naš vir nam je še pojasnil, da o teh zadevah razpravljajo že dalj časa. Ključna za prihodnost oddaje Tarča je predvsem dinamika med uredništvom te oddaje in uredništvom informativnega programa TV Slovenija, pod katero sodi, so nam še povedali.
Stopili smo v stik tudi z uredništvom informativnega programa, ki pa se za zdaj ni odzvalo. Morebitna pojasnila bomo dodali in objavili, ko in če jih bomo prejeli.
***
Pismo na tem mestu objavljamo v celoti:
MNENJE UREDNIŠTVA ODDAJE TARČA GLEDE SPREMINJANJA KONCEPTA ODDAJE
Spoštovani,
Tarča je najbolj gledana informativna oddaja na TV Slovenija in največkrat citirana informativna oddaja vseh televizij, z mnogimi odmevnimi razkritji, ki so krojile družbeno in politično dogajanje v zadnjih letih, s čimer smo si pridobili tudi veliko zaupanje in podporo javnosti. Ta trenutek pa je Tarča tudi ena izmed redkih medijskih vsebin, ki so ostale kritične do anomalij v državi: v politiki, gospodarstvu in drugih segmentih družbe.
Čudi nas, da bo sprememb koncepta deležna izključno oddaja Tarča, ki velja za uveljavljeno in v javnosti sprejeto oddajo. Spremembe so nastale povsem brez posvetovanja z ustvarjalci oddaje.
Predlog sprememb je za ustvarjalce oddaje nerazumljiv in ponižujoč, saj oddaji neutemeljeno očita senzacionalizem in zanemarja visok nivo preiskovalnega novinarstva, ki ga oddaja dosega. Snovalci napotkov niso seznanjeni ali pa namerno ignorirajo dejstvo, da uspeva ekipi oddaje ta nivo doseči ob izredno intenzivnem in obsežnem delu. Ob sedanji kadrovski sestavi ekipe je delo, ki je potrebno za takšen nivo, dolgoročno nevzdržno, obenem pa se kadrovska sestava poslabšuje in nimamo nobenega signala vodstva, da bi se lahko slabšanje ustavilo, kaj šele da bi se izboljšalo.
Če bo predlog sprejet, bi bili lahko pod pretvezo krepitve strokovnosti deležni posega v uredniško avtonomijo pri izbiri gostov, ki jih vodstvo televizije, ki je pripravljajo PPN, v oddaji ne bi več želelo. Takšne omejitve ni deležna nobena druga informativna oddaja. Omejitev razumemo kot poskus cenzure in krnitev svobode izražanja, ki je temelj demokracije in je zapisana tudi v Ustavi RS (39. člen). Preprečevanje udeležbe bodisi določenih politikov ali drugih gostov, ki vodstvu niso po godu, je nedopustno in bi ga lahko razumeli tudi kot poskus vpliva vladne politike na delovanje vplivne in gledane oddaje, ki je kritična do oblasti in bi jo bilo najbolje utišati ali vsaj omejiti, kar si politika že dolga leta želi. Tudi soočenje mnenj in polemična razprava sta del demokracije in njuno omejevanje je korak stran od temeljnih demokratičnih vrednot in principov.
Podpiramo prizadevanja za krepitev čim več raziskovalnih vsebin v oddaji Tarča, kar pa si predstavljamo kot ureditev pogodb sodelavcem, ki bodo lahko opravljali delo raziskovalnega novinarja, in kadrovski okrepitvi.
Pozivamo, da iz predloga osnutka PPN 2026 umaknete sporne zapise glede spreminjanja koncepta oddaje Tarča, ki je sicer nastal brez vednosti, sodelovanja in strinjanja kogar koli v uredništvu. Z njim smo bili seznanjeni naknadno, in še to od novinarjev drugih medijev in ne koga od nadrejenih.
Zapis »Politiki bodo gostovali le takrat, ko bodo klicani na odgovornost, ne pa kot komentatorji dogajanja« omejuje vabljenje določenih ljudi. Takšnega navodila nima nobena informativna oddaja. Šlo bi za nedopusten poseg v svobodo izražanja, ki je opredeljena v 39. členu Ustave RS (Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.)
Prav tako pozivamo, da iz zapisa umaknete subjektivne vrednostne sodbe o tem, da »oddaja ne bo več senzacionalistična, ampak jo bomo vzpostavili na najvišji ravni strokovne, umirjene studijske razprave«.
Erika Žnidaršič, Anja Šter, Vanja Gligorovič, Ana Bajuk, Klemen Košak, Žan Dolajš, Boštjan Kogovšek.
***
Zadnja sprememba članka: 28. 11. ob 12.05: dodana informacija o postopku sprejemanja PPN in ozadje razprav o novih oddajah.
