Čeprav včasih, ob pregledu vsakodnevnih gorja, ki jih človek na različnih koncih sveta povzroča sočloveku, že marsikdo izgublja upanje v človečnost, je na drugi strani prav tako vsakodnevno mogoče slišati tudi za pozitivne novice o medsebojni pomoči, o dobrih delih. Pri čemer jih marsikdo, ki si različne vrste dobrodelnosti sicer zlahka privošči, hiti obelodanjati v javnosti, s čimer pa se pravo bistvo teh dejanj izgubi. Razvodeni. In večkrat bolj kot kaj drugega izpade kot samopromocija medijsko znanih oseb. Zato ni čudno, da marsikdo pravi, da je prava dobrodelnost znanih in bogatih tista, za katero niti vemo ne.
Na drugi strani je med dobrodelneži tudi veliko sicer povsem anonimnih ljudi, za katere pa je vendarle prav, da iz te anonimnosti tu in tam izstopijo, da dobijo »priznanje« za svoja dobra dela. Kot so to pred kratkim (in to v obliki fizičnih priznanj tudi dobesedno) dobili tudi posamezni tako imenovani prostoferji. Gre za prostovoljne voznike, že več kot 1300 (!) jih je, ki vsako leto opravijo že kar približno 25.000 pomoči oziroma prevozov »od vrat do vrat« za tiste starejše, ki bi imeli sicer hude težave z dostopom do različnih storitev ali pa bi bili za njih prikrajšani in bi bilo tako lahko na nek način za njih ogroženo tudi zdravje.
Pot do zdravniške oskrbe
Kar 90 odstotkov vseh tovrstnih prevozov je namreč povezanih z dostopom do zdravniške oskrbe, torej s prevozi v zdravstvene domove, bolnišnice in druge zdravstvene ustanove. Povprečna starost prostovoljnih voznikov je sicer 64 let, najstarejši uporabnik storitve Prostofer pa šteje kar 104 leta, kar lepo ponazarja, da projekt pomaga ohranjati mobilnost in samostojnost tudi najstarejšim med nami. Kakor koli – v okviru tega vseslovenskega projekta, ki danes povezuje že kar 113 občin, od tega šest mestnih, je letos prvič potekal poseben dogodek Najprostofer, namenjen zahvali in usposabljanju prostovoljnih voznikov, ki vsak dan pomagajo svojim starejšim občanom pri prevozih. Na dogodku se je zbralo več kot 100 prostoferk in prostoferjev iz vse Slovenije, pri čemer so v AMZS Center varne vožnje na Vranskem povabili po enega predstavnika iz vsake sodelujoče občine – tistega prostoferja, ki je v svoji občini opravil največ prevozov in ga je občina sama predlagala za naziv »najprostofer«.
Vsak izbrani prostofer se je na Vransko pripeljal s svojim občinskim prostoferskim avtomobilom, tam pa je pod mentorstvom inštruktorjev varne vožnje AMZS krepil svoje vozniške spretnosti in v varnem okolju treniral odzive v zahtevnih prometnih situacijah. Poleg praktičnih vaj so prostoferji sodelovali tudi na predavanju in delavnici o prometni varnosti, s poudarkom na ravnanju z ranljivimi udeleženci v prometu, ob zaključku dogodka pa so vsi prostoferji, ko omenjeno, prejeli priznanja Najprostofer 2025. »
Živa solidarnost
Prostoferji s svojo požrtvovalnostjo in srčnostjo vsak dan dokazujejo, da je solidarnost živa. Z dogodkom Najprostofer želimo njihov prispevek ne le izpostaviti in se jim zahvaliti, temveč jim tudi ponuditi priložnost, da dodatno nadgradijo svoje znanje in vozniške spretnosti – da s tem pokažejo, da so prostoferji ne le srčni, ampak tudi varni vozniki,« so ob tem povedali organizatorji iz zavoda Zlata mreža.
Sicer pa se v mrežo prostovoljcev lahko vključijo prav vsi vozniki in voznice, ki imajo nekaj prostega časa in radi pomagajo drugim. To naredijo tako, da se obrnejo na občino, v kateri živijo in je vključena v ta projekt, ali pa izpolnijo prijavnico na spletni strani www.prostofer.si.
