Način življenja netopirjev je res osupljiv. So edini leteči sesalci, ki lahko kljubujejo gravitaciji, ko počivajo. Zakaj torej netopirji spijo z glavo navzdol in kako jim uspe tako dolgo ostati v takem položaju?
Te živali so bile ljudem vselej skrivnostne in so zato še posebej vzbujale radovednost. Poleg tega, da so edini sesalci, ki lahko zares letijo, imajo tudi zelo poseben življenjski slog. Ko pa ne letijo in počivajo, običajno visijo z glavo navzdol in se držijo za strop jame, mosta ali za veje dreves.
Čeprav je ta drža presenetljiva, je rezultat evolucije. Preden so postali leteča bitja, kot jih poznamo danes, so bili netopirji namreč kopenski sesalci. »Ko so netopirji prešli iz kopenskih sesalcev v leteče živali, so najprej začeli jadrati, podobno kot leteče veverice,« je za Live Science nedavno pojasnila Tara Hohoff, biologinja netopirjev in koordinatorka programa za ohranjanje netopirjev v Illinoisu.
Jadranje med vejami
Pravzaprav so predniki netopirjev plezali po deblih dreves in se spuščali, da bi jadrali med vejami. To jim je omogočilo razvoj močnih okončin, ki so se sčasoma razvile v krila.
Vendar netopirjevih kril ne gre zamenjevati s ptičjimi. Ti leteči sesalci nimajo votlih kosti, ki bi jim omogočale vzlet s tal, kot to počnejo ptice. Sicer lahko poletijo tudi tako, vendar to zanje predstavlja velik napor. Zato so se navadili viseti z glavo navzdol, da bi se lahko preprosto spustili in poleteli.
Kako pa netopirji uspejo izvesti takšen podvig, ki kljubuje zakonom gravitacije? Njihova anatomija jim omogoča, da visijo brez mišičnega napora. V tem položaju ne porabljajo energije, kar je ključno za okrevanje med počitkom.
Prilagojene mišice
Mišice, kite in kremplji so prilagojeni takemu visečemu življenju. Imajo posebno kito, ki samodejno zapre kremplje okoli podlage, na kateri visijo. Povedano drugače: sklepi v njihovih krempljih se zablokirajo. Poleg tega, za razliko od drugih sesalcev, nimajo težav z nabiranjem krvi v glavi. Njihovo telo je namreč dovolj majhno, da srce zlahka črpa kri po celem telesu. Človekovo seveda ne, zato nam ni dano, da bi lahko posebej dolgo viseli s stropa (če bi se že lahko nanj prijeli).
So pa obdobja počitka trenutki, ko so netopirji najbolj ranljivi. Zato se obesijo na težko dostopna mesta v jamah ali pod mostovi, kjer se zaščitijo pred plenilci, kot so sove, sokoli in celo kače.
Pomembno pa je omeniti, da vse vrste netopirjev ne spijo zgolj z glavo navzdol. V Srednji in Južni Ameriki so opazovali takšne, ki imajo blazinice, s katerimi se prisesajo na spodnje strani listov – in to pod različnimi koti.
