»Ves denar, ki ga bo v proračun prinesel predvideni davek na nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, bo šel izključno za davčno razbremenitev dela, predvsem srednjega razreda,« zagotavlja finančni minister Klemen Boštjančič. Ne mine dan, da slovenski gospodarstveniki in njihova združenja ne bi opozarjali, da so previsoko obremenjene slovenske plače debela palica v kolesje slovenskemu razvoju in višji produktivnosti. Višje ko so plače, bolj so obremenjene s prispevki in z dohodnino v primerjavi s sosednjimi državami.
»V svetu se danes razvijajo družbe, ki delujejo kot magnet za vrhunske kadre. V desetih letih bomo gledali Hrvaški v hrbet, ker tam vlečejo premišljene poteze na davčnem področju. Mi po kapljicah izgubljamo in smo čedalje manj pomembni igralci v regiji,« opozarja Sonja Šmuc, direktorica strateških projektov v podjetju Dewesoft, kjer zaposlujejo strokovnjake z vsega sveta, saj jih doma ni dovolj. »Slovenija s svojo politiko obravnava svoje visoko izobražene kot finančne talce, ki jim vzame 60 odstotkov, če se jim je uspelo prebiti do dobro plačanega delovnega mesta,« je kritična.
Klemen Boštjančič pravi, da so v vladi prisluhnili gospodarskim združenjem. Med rešitvami za razbremenitev stroškov dela, ki jih omenja ministrstvo, je uvedba posebne olajšave za dohodke iz delovnega razmerja v obliki znižanja davčne osnove v višini 2000 evrov na leto. Zaposlenim, ki prejemajo minimalno plačo, bi na leto ostalo 320 evrov več. Zaposlenim s povprečno plačo pa bi se neto plača povečala za približno 520 evrov na leto, dobrih 43 evrov na mesec, torej. Razmišljajo tudi o znižanju stopnje v zadnjem davčnem razredu s 50 na 43 odstotkov in o uvedbi dodatnega davčnega razreda s stopnjo 20 odstotkov za prihodke nad 500.000 evri. Ti trije ukrepi bi javnofinančne prihodke skupaj znižali za približno 450 milijonov evrov. A to so šele ohlapna izhodišča, o katerih je razmislek mogoč samo v primeru sprejetega davka na stanovanjske nepremičnine. Po izračunih ministrstva bi z 1,45-odstotno stopnjo davka na nerezidenčne nepremičnine zbrali približno 600 milijonov evrov na leto, ki bi jih prerazporedili v ukrepe za razbremenitev dela. Kljub dvomom v javnosti minister vztraja, da je to »zelo realna številka«.
GZS: Toliko davka v zgodovini še ni bilo
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) se ne strinjajo. »Ne moremo podpreti razbremenitve dela na podlagi uvajanja novega davka na stanovanjske nepremičnine, kot ga je predstavil minister. Na GZS želimo, da se z novim davkom ukine nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč,« pravi glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. »Šeststo milijonov evrov, kolikor je ministrstvo predstavilo v izhodiščih davka na nepremičnine, je res zelo visok znesek. V zgodovini se še ni zgodilo, da bi tako močno obremenili ozek segment populacije in v letu dni ljudem pobrali toliko davka; to je kar v višini enega odstotka BDP,« pravi.
Za razbremenitev plač v GZS že vseskozi predlagajo uvedbo razvojne kapice, to pomeni, da nad določeno mejo (ob 1,6-kratniku povprečne bruto plače) nekaterih prispevkov ne bi več obračunavali. A niso prišli daleč še pri nobeni vladi. »V državah, kot so Hrvaška, Srbija, Nemčija, Avstrija, imajo različne oblike socialne kapice. Pri nas pa nimamo nič od tega,« primerja Ivanc.
»Socialna kapica je samo en element in samo s tem ukrepom ne dosežemo veliko,« odgovarja minister Boštjančič. Primerjave z drugimi državami po njegovem prepričanju niso na mestu. »Slovenci si zunaj Slovenije večinoma poiščejo zaposlitev v državah, v katerih so plače še bolj obremenjene kot pri nas. Obremenitev plače ni ključni element konkurenčnosti. Eden je denimo stanovanjska politika: analize kažejo, da je pri pridobivanju strokovnjakov iz tujine pomembno tudi, kako dostopna so pri nas stanovanja,« je poudaril minister. Spomnil je še na druge ugodnosti, ki jih v Sloveniji štejemo za samoumevne. »Neobdavčeni povračili stroškov za pot na delo in za prehrano, denimo, sta specifika Slovenije. Poleg tega je v Sloveniji celotno šolanje brezplačno, tudi študij, brezplačen je vrtec za drugega otroka, brezplačni sta jutranje varstvo in podaljšano bivanje v šoli,« je naštel nekaj primerov na nedavni davčni konferenci v Portorožu.
Boštjančič si zato ob uvajanju davka na nepremičnine želi širšo razpravo: »Vprašati se moramo, kaj si kot družba sploh želimo. Cilj je, kako čim bolj povečati dodano vrednost in produktivnost, ker je to edini način, s katerim lahko financiramo pravice, za katere verjamemo, da si jih kot družba želimo.«
Izhodišča za obdavčitev nepremičnin in razbremenitev plač bodo v javni razpravi do 25. januarja. Zakon naj bi pripravili letos, veljati pa naj bi začel z letom 2026, napoveduje Boštjančič.
Prihaja prispevek za dolgotrajno oskrbo
Medtem pa bodo neto plače v letošnjem letu samo še bolj obremenjene. Resda bo večina na prihodkovni strani občutila zvišanje meje dohodninskih razredov in olajšav. A obenem se bo marca letos zvišal obvezni zdravstveni prispevek, ki zdaj znaša 35 evrov, ker ga bodo uskladili z rastjo lanske bruto plače. Dodatno pa bomo s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali po odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, denimo samostojni podjetniki in kmetje, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.
Če potegnemo črto, bodo skupni letni neto dohodki delavca s povprečno plačo nižji. Z višjo dohodninsko olajšavo bo zaposleni sicer po izračunih ministrstva dobil skupno za 113 evrov višjo letno neto plačo, a bo od julija do decembra plačal skupno 144 evrov prispevka za dolgotrajno oskrbo, še približno 25 evrov pa bo od marca do konca leta šlo za povišanje zdravstvenega prispevka. Letna neto plača bo tako nižja za približno 56 evrov.
