V slovenskih vrtcih vse več staršev želi, iz različnih, pogosto etičnih razlogov, vegetarijansko prehrano za svoje otroke. Toda kaj se zgodi, ko vrtec takšne možnosti ne more ali ne želi zagotoviti? Prav s tem vprašanjem se je nedavno soočil zagovornik načela enakosti, potem ko sta se nanj obrnila starša otroka, ki je v vrtcu občasno ostal brez kosila.
Starša sta v predlogu za obravnavo navedla, da vrtec njunemu otroku ne zagotavlja vsakodnevnih vegetarijanskih obrokov. Do težave pride pri jedeh, ki jih ni mogoče preprosto pripraviti v mesni in brezmesni različici. Ker se celotna družina iz etičnih razlogov in odnosa do živali prehranjuje vegetarijansko, sta menila, da vrtec z ravnanjem diskriminira njunega otroka na podlagi osebne okoliščine – prepričanja.
Gre za diskriminacijo?
Zagovornik se je znašel pred ključnim vprašanjem, in sicer, ali je vegetarijanstvo kot način življenja mogoče šteti za osebno okoliščino prepričanja po zakonu o varstvu pred diskriminacijo.
Da se diskriminacijo ugotovi, je namreč nujno, da je neenaka obravnava povezana z neločljivo osebno značilnostjo, kot so spol, starost, vera ali prepričanje. Po presoji zagovornika pa vegetarijanstvo ne izpolnjuje strogih pravnih kriterijev za priznanje takšnega statusa. Pri odločitvi s eje zagovornik oprl na prakso ustavnega in vrhovnega sodišča, ki določa, da mora biti pravno varovano le tisto prepričanje, ki temelji na konsistentnem etičnem ali filozofskem sistemu ter je resno, tehtno, trajno in koherentno.
Zanimivo je, da je Svet Evrope, vodilna organizacija za človekove pravice, kot takšno koherentno prepričanje na področju prehranjevanja potrdil le veganstvo. Po oceni zagovornika veganstvo presega zgolj prehranjevanje in predstavlja celovito življenjsko filozofijo, ki zavrača vsakršno uporabo izdelkov živalskega izvora, kar za vegetarijanstvo ne velja v enaki meri. Vegetarijanstvo tako po tej presoji ne dosega »zahtevane stopnje prepričljivosti, resnosti in pomembnosti«, da bi bilo pravno zaščiteno kot osebna okoliščina po zakonu. Predlog za obravnavo diskriminacije je bil zato zavrnjen.
»V zahtevnih primerih, kot je bil ta, se pri zagovorniku vprašamo tudi, kaj odločitev pomeni za varstvo pred diskriminacijo na splošno,« je pojasnil zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. »Zdi se nam izredno pomembno, da pri presoji, kaj še priznati za osebno okoliščino po zakonu in kaj ne, strogo upoštevamo definicijo. S priznanjem statusa osebne okoliščine nečemu, kar to po definiciji ne more biti, bi namreč ta razmerja porušili.«
Več posluha za želje staršev
Kljub zavrnitvi primera pa zagovornik ni spregledal širšega družbenega konteksta in naraščajočega trenda, da vrtci vse pogosteje prejemajo prošnje staršev za prilagojeno prehrano. Na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Skupnost vrtcev Slovenije je zato naslovil priporočilo, naj vodstva vrtcev spodbudijo k temu, da v okviru svojih finančnih, kadrovskih in organizacijskih zmožnosti čim bolj prisluhnejo željam staršev ter jim, kjer je mogoče, prilagodijo jedilnike.
Čeprav torej starši pravne podlage za zahtevo po vegetarijanski prehrani nimajo, primer jasno kaže, da bo prav odprt dialog med starši in vrtci ključ do iskanja praktičnih rešitev – v največjo korist otrok.
