Začnimo z osebnim pripetljajem. Bilo je pred skoraj četrt stoletja, novembra 2001, ko smo v avtomobilu nekega večera tako dolgo in tako močno »trobili«, da je hupa podlegla sili hupanja in odpovedala. Trobili smo zaradi prav posebnega razloga – pridružili smo se množici drugih, ki so kljub pozni uri počeli enako, saj s(m)o na ta način slavili prvo uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo v zgodovini, po golu Mladena Rudonje, »Turbo Rudija«, v Bukarešti. In prav ta dogodek se nam je v misli prikradel pred dnevi, ko smo po 25 letih v avtomobilu trobili z enako silo. Pri rdeči luči smo stali smo na izvozu iz ljubljanske obvoznice Ljubljana-Podutik, ko je mimo nas v slogu »Turbo Rudija« zapeljalo vozilo s tujimi registrskimi tablicami. V napačno smer, na izvoz iz obvoznice. In kljub temu, da je to eden izmed tistih, ki ima s talnimi 3D oznakami rdeče in rumene barve še dodatno označeno opozorilo voznikom, da vozijo v napačno smer, smo skoraj prepričani, da je konkretnega voznika iz napol sna zdramilo šele naše silno hupanje. Mimogrede: hupa je tokrat zdržala!
Kaznivo dejanje
Čeprav se je število takšnih »padalcev«, katerih manevri so se tudi pri nas v končni fazi že večkrat končali tragično, v letih 2023 in 2024 že močno znižalo, se je lani denimo spet dvignilo. Natančneje: po podatkih Darsa je v zadnjih petih polnih letih število voženj v napačno smer, ki so jih zabeležili njihovi sistemi na avtocestah, znašalo po vrsti 62 (leta 2020), 66 (2021), 72 (2022), 36 (2023), 30 (2024) in lani 54.
Na Policiji pa so nam medtem povedali, da statističnih podatkov v zvezi s temi prekrški, na primer o številu prometnih nesreč, do katerih pride zaradi vožnje v nasprotno smer, o njihovih posledicah in podobno, statistično ne obdelujejo, a dodali, da letno o vožnji v nasprotno smer v povprečju prejmejo med 85 in 90 obvestil. »Učinkovito pa kršitelje oziroma storilce kaznivih dejanj odkrijemo med 10 in 15 letno, pri čemer tovrstna dejanja preprečujemo s svojo prisotnostjo na avtocestnem omrežju, hitrim odzivanjem in preventivnim obveščanjem javnosti preko sredstev javnega obveščanja o nevarnih vožnjah v nasprotno smer.«
Poleg tega pri Policiji statistično ne obdelujejo niti podatkov o izrečenih kaznih zaradi vožnje v nasprotno smer, je pa v zakonu o pravilih cestnega prometa predpisano, da je globa za vožnjo v nasprotni smeri po avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer 1200 evrov in 18 kazenskih točk, ob tem pa je vožnja v nasprotni smeri lahko tudi kaznivo dejanje po slovenskem kazenskem zakoniku.
Številni preventivni ukrepi
Kot pri vseh drugih prometnih prekrških, je sicer razlogov za neustrezno prometno vedenje tudi pri vožnji v nasprotno smer več. Kot nam je povedal prometni psiholog Marko Polič, tako lahko razlikujemo vsaj tri skupine dejavnikov. »Prvo predstavljata stanje in odločitve voznika. Mednje štejemo nepozornost, stres, zdravstvene težave, zmedenost zaradi pijanosti, bolezni, jemanja nekaterih zdravil, utrujenost, poskus samomora, objestnost in nastopaštvo, beg pred policijo, težave v orientaciji, popravljalni manever, ko je na na primer voznik zgrešil odcep ali se želel izogniti zastojem, slabo razumevanje vožnje po avtocesti, na primer pri voznikih iz držav, kjer je takih cest malo... Drugo skupino dejavnikov predstavlja stanje okolja: megla, tema oziroma slaba vidljivost nasploh, motnje v okolju, kot sta telefon ali žival v vozilu, neustrezen vpliv potnikov, predvsem vrstnikov, saj so v skupini ljudje nagnjeni k bolj tveganim odločitvam... V tretjo skupino pa štejemo neustrezen potek priključne ceste, neustrezne izhode iz servisnih površin, neustrezno oziroma nejasno označevanje, zakrite opozorilne znake, slabo osvetljenost, omejeno vidno polje...,« je bil izčrpen Polič in dodal, da se je v raziskavah že večkrat pokazalo, da v kritični dogodek navadno vodi več dejavnikov, zato je treba v čim večji meri onemogočati neustrezne odločitve voznikov in jim olajševati ustrezne.
Jasno, še vedno pa je in vselej tudi bo največ odvisno od voznika samega. Pri vožnji moramo biti namreč vseskozi zbrani, pazljivi in dosledno spremljati prometno signalizacijo, saj gre pri vožnji v nasprotno smer praktično vedno za hude napake voznikov. O čemer nenazadnje pričajo tudi podatki Darsa, da nekatere države sploh ne izvajajo nobenih ukrepov v zvezi z vožnjami v napačno smer na avtocestah, pa vseeno sodijo med prometno bolj varne države. No, pri nas ni tako in na Darsu so v zadnjem obdobju denimo še deset avtocestnih priključkov opremili z dodatno detekcijo vožnje v nasprotno smer (znak »roka«, ki dodatno utripa s signalizacijo), na več kot sto lokacijah namestili avtomatske števce, vezane v sistem detekcije vožnje v nasprotno smer, na posameznih avtocestnih priključkih, na katerih sta bila smerna pasova ločena le s polno črto, namestili ločilne robnike, vse nove avtocestne priključke gradbeno izvedejo na način, da je vožnja v nasprotno smer onemogočena, postavili nove video nadzorne kamere po vsem avtocestnem omrežju, na posameznih avtocestnih priključkih pa zarisali 3D-talne označbe rdeče in rumene barve, kakršne smo opisali v uvodu.
Ježki niso rešitev
Kadar beseda teče o preprečevanju vožnje v napačno smer na avtocestah, ne moremo niti mimo fizičnih ovir, ki bi takšna vozila že na uvozih na avtocesta zaustavile, jim predrle pnevmatike... Tudi na Darsu so pred časom takšne ukrepe že preučevali, a se za njih niso odločili. Zakaj? »Z načinom delovanja fizičnih ovir smo bili v kontaktu tudi z avstrijskimi kolegi, ki pa so nam že pred časom povedali, da tako imenovane ježke oziroma grablje opuščajo – obstoječih ne vzdržujejo več, novih pa ne bodo več vgrajevali. Sistem se namreč ni izkazal kot dovolj učinkovit, težave so bile pri vzdrževanju, pa z reševalnimi vozili, poleg tega so imeli še vedno primere voznikov, ki so kljub predrtim pnevmatikam nadaljevali z vožnjo v napačno smer...«
In za konec: če se nam vendarle zgodi, da na avtocesti peljemo v napačno smer, je prva poteza, ko se tega zavemo, da takoj ustavimo vozilo izven vozišča in tako, da ne ogrožamo sebe in drugih udeležencev prometa. Nato nemudoma obvestimo Policijo ali pokličemo na Prometno-informacijski center na telefonsko številko 1970, od koder bodo poskrbeli za ustrezno zavarovanje kraja. Vozniki, ki izvedo, da se jim po avtocesti iz nasprotne smeri približuje vozilo, pa naj zmanjšajo hitrost, ne prehitevajo, saj je največkrat vozilo v napačni smeri na prehitevalnem pasu, po potrebi vključijo vse varnostne utripalke in vozijo še posebej previdno. Če sami najprej opazijo voznika, ki vozi v napačni smeri, pa naj prav tako obvestijo Policijo ali Prometno-informacijski center.
