V svetu, v katerem so vse dobrine in informacije sveta le klik oddaljene od nas, je še kako pomembna izbira, kje in kaj kupujemo ter od kod sprejemamo in preverjamo informacije o dogajanju doma in na tujem. Živimo namreč v času, ko se sodobne tehnologije uporabljajo za širjenje lažnih in zavajajočih informacij, ki lahko vplivajo tudi na izide volitev. Za nami so junijske volitve v evropski parlament, pred nami pa še odgovor, ali bo Združene države Amerike prihodnja štiri leta vodila prva predsednica ali ponovno izvoljeni predsednik.
Na udaru vplivni Nemčija in Francija
Vrnimo se najprej k evropskim volitvam. Poleti objavljeno poročilo nizozemskega svetovalnega podjetja Trollrensics, ki se ukvarja z razkrivanjem kampanj z dezinformacijami na družbenih omrežjih, brez sence dvoma ugotavlja, da je pred glasovanjem za evropske parlamentarne volitve potekala obsežna in usklajena akcija razširjanja vsebin s podporo proruskim stališčem, promoviranjem francoskih in nemških skrajno desničarskih političnih idej, nasprotovanjem cepljenju in kopice vsebin, uperjenih proti skupnosti istospolno, biseksualno in transspolno usmerjenih. Pod drobnogledom so pri Trollrensicsu vzeli predvsem zapise, ki so se razširjali med uporabniki iz Nemčije, Francije, Italije in Nizozemske. Na udaru dezinformacijskih kampanj sta bili predvsem Nemčija in Francija, medtem ko so mrežo dezinformacijskih uporabniških računov zaznali tudi v Italiji, vendar se tam razširjene vsebine niso pretirano osredotočale na ključne tematike volitev v evropski parlament.
Uporabniški računi, ki so širili dezinformacije, so bili še posebej dejavni v nemško govoreči skupnosti na družbenem omrežju X v lasti Elona Muska, zaveznika in podpornika ameriškega predsedniškega kandidata Donalda J. Trumpa, ki za dosego svojih poslovnih ciljev rad razširja lažne novice.
Na omrežjih, kot je Muskov X, lahko obseg dezinformacijskih mrež in uporabniških računov usmerja celotno razpravo v točno določeno smer in vpliva tudi na izid volitev, že dlje časa opozarjajo strokovnjaki. Pri tem lažne in zavajajoče informacije razširjajo navidezno nepovezani uporabniški računi posameznikov, za katere povprečen uporabnik na prvi pogled težko ugotovi, da so del širše in vodene operacije, ki lahko potekajo tudi z blagoslovom tujih držav. Cilj teh akcij ni nujno le podpora eni ali nasprotni politični opciji, včasih je cilj načeti zaupanje ljudi v državne oziroma evropske institucije in posledično v demokracijo ali v ljudeh vzbuditi čustva, kot sta apatija in jeza.
Evropska opazovalnica digitalnih medijev (EDMO) je v končnem poročilu o vplivu dezinformacij na volitve v evropski parlament med najpogostejšimi izpostavila laži v povezavi z vojno v Ukrajini in neposredno vpletenostjo držav EU, podnebnimi spremembami, rušenjem zaupanja v pošteno izvedbo volitev in volilnih rezultatov ter vsebino o migrantih, ki da »prevzemajo oblast« v Uniji.
Rusija za Trumpa, Iran bi Kamalo Harris
Zadnje tedne je svet spremljal dramatično in vse bolj izenačeno ameriško bitko med izbranko demokratske stranke Kamalo Harris in paradnim konjem republikancev Trumpom. Tudi zadnja merjenja javnega mnenja kažejo, da si kandidata dihata za vrat, ko je »trenutek navdušenja« po vstopu Kamale Harris v predsedniško bitko minil.
Ameriški varuhi nacionalne varnosti so bili pred letošnjimi volitvami polno zaposleni. Med državami, ki bi s širjenjem lažnih ali razdiralnih informacij s pomočjo orodij umetne inteligence poskušale posredno vplivati na rezultate predsedniških volitev, je ministrstvo za domovinsko varnost izpostavilo Rusijo, Iran in Kitajsko. Tako Trumpove lažne obtožbe o nepravilnostih glasovanja po volitvah leta 2020 zvesto ponavljajo s Kremljem povezani mediji in organizacije in tudi po letošnjih volitvah pričakujejo, da bodo tuji akterji nadaljevali kampanje, s katerimi bodo pod vprašaj postavljali veljavnost volilnih rezultatov.
Pred uradnim začetkom volitev so ameriške obveščevalne službe še enkrat posvarile pred dezinformacijami, s katerimi želi Rusija vplivati na rezultate. Napovedujejo, da se bo kampanja videoposnetkov in lažnih člankov za spodkopavanje legitimnosti volitev nadaljevala še v prihodnjih tednih.
Rusija naj bi na predsedniškem mestu raje videla Trumpa – pustimo ob strani nedavno šaljivo pripombo ruskega predsednika Putina, da si želi zmage Kamale Harris, ker ima »nalezljiv« smeh –, Iran pa Harrisovo. Po navedbah obveščevalcev se kitajska prizadevanja osredotočajo na spodkopavanje kandidatov, ki so glasni zavezniki interesov Tajvana. Tuje sile se različnih dezinformacijskih taktik poslužujejo, ker se zavedajo, da je zaradi varnostnih mehanizmov in zapletenega elektorskega sistema zelo težko vdreti v volilne sisteme in spremeniti štetje. Kar je v njihovi moči, je širjenje sporočil o nepoštenosti in nepravilnosti postopka med Američani …
O porastu poskusov zlorabe modelov umetne inteligence, vključno s chatGPT, za ustvarjanje lažnih vsebin s ciljem vplivanja na volitve je poročal tudi ameriški raziskovalni laboratorij OpenAI, kjer dodajajo, da tovrstni poskusi doslej (še) niso padli na plodna tla in zaobjeli širšega spletnega občestva.
S katerimi dezinformacijami zasipajo Evropejce
Ameriške predsedniške volitve so zanimive tudi za Evropejce, kar dokazujejo tudi napori za oblikovanje (napačnega) mnenja o dogajanju čez lužo in tudi po družbenih omrežjih v Evropski uniji se širi raznolik nabor lažnih novic.
Po ugotovitvah Evropske opazovalnice digitalnih medijev (EDMO) je bil septembra največji delež lažnivih zgodb uperjen zoper demokratsko kandidatko, podpredsednico Kamalo Harris. Večina jih je izhajala iz odklonilnega, sovražnega odnosa do žensk. Med drugim so jo obtožili, da je v prometni nesreči hudo poškodovala dekle, da je kot tožilka prijateljevala s kriminalci in storilci spolnih prestopkov, goljufala med predsedniško debato, da ima težave z alkoholom in celo da je nekdanja spolna delavka. Pod vprašaj so postavljali njene intelektualne sposobnosti in moralni kompas. Diskreditacij so deležni tudi slavni ljudje, ki jo podpirajo. Spomnimo na Trumpovo izjavo »Sovražim Taylor Swift«, potem ko je pop zvezdica z izjemnim vplivom na družbenih omrežjih podprla Harrisovo.
Pri EDMO so še ugotovili, da se je Trump sicer znašel v središču nekaterih lažnih zgodb, namenjenih diskreditaciji, vendar v precej manjšem obsegu kot Harrisova.
Dva shoda, 40 laži
Ustvarjalcem dezinformacij pri ustvarjanju kaosa in lažne realnosti zelo dejavno pomaga kar Trump s svojimi zavezniki, ki rade volje po predvolilnih shodih, omrežju X in drugod razširja dezinformacije, na katere naleti na spletu, ali pa jim pri doseganju širše pozornosti javnosti pomagajo kar njemu bližnji sodelavci. Od kampanje širjenja lažnih informacij v Trumpovem volilnem štabu ne odstopajo, laži iz časa preteklega predsedniškega mandata v več primerih le nadgrajujejo in dopolnjujejo.
Spomnimo, Trump kljub vsem dokazom in preverjanjem vztraja, da je resničen zmagovalec volitev leta 2020, velja se spomniti analize časnika Washington Post, da je v prvem mandatu v Beli hiši podal več kot 30.573 lažnih ali zavajajočih trditev. »Umetnost zavajanja in laži« je v teh letih le izpopolnil, vlogo tedanje svetovalke Kellyanne Conway z bizarnimi »alternativnimi dejstvi« nadgrajuje njegov podpredsedniški izbranec J. D. Vance, ki je v našem okolju morda najbolj znan po bizarni laži, da v Springfieldu v Ohiu priseljenci s Haitija jedo pse in mačke … Laž je odmevala tudi v resničnem življenju: v dotlej spregledanem Springfieldu so dobivali na desetine groženj z bombami, poročali so o evakuacijah šol, bolnišnic in vladnih zgradb. Laž je odmevala tudi v Evropi in je bila septembra najbolj razširjena lažna novica, na katero so naleteli evropski preverjevalci dejstev.
Seznam Trumpovih laži iz obdobja predsedniške kampanje je predolg, da bi se na tem mestu poglabljali vanj. Za svoj cilj – zmago na volitvah za vsako ceno – je izrabljal tudi naravne katastrofe, kot sta orkana Helena in Milton, češ da zvezne oblasti denar raje namenjajo nezakonitim migrantom kot ljudem, ki so zaradi orkanov ostali bosi, lačni in brez strehe nad glavo. Ameriški medij CNN pa je poročal, da je le na dveh oktobrskih predvolilnih zborovanjih v zelo pomembni volilni zvezni državi Pensilvaniji, kjer se bo danes zelo verjetno lomil volilni rezultat, Trump izrekel vsaj 40 lažnih trditev.
