Slovenija je še kar solidna socialna država, to je treba priznati. Čeprav obstajajo številne pomanjkljivosti, kot so nizke pokojnine, čakalne vrste v zdravstvu in pomanjkanje osebnih zdravnikov, je dejstvo, da se država kolikor toliko trudi, da bi prikrajšanim posameznikom pomagala.
Ena od tovrstnih ugodnosti je varstveni dodatek, s katerim država ranljivim posameznikom zagotavlja sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem obdobju, kot so stroški z vzdrževanjem stanovanja ali na primer nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin.
Varstveni dodatek je sicer samostojna socialnovarstvena pravica za tiste, ki si lastne materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati. Sredstva se zagotavljajo za stroške, povezane z vzdrževanjem stanovanja ali nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin, in ne za stroške za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb.
Z letošnjim letom so zaživele nekatere novosti v povezavi z varstvenim dodatkom. Predvsem je to manj birokracije. Vloga za podaljšanje pravice, ki poteče v januarju 2026 ali kasneje, namreč ni več potrebna (prvo vlogo pa je še vedno treba vložiti).
Vlogo za varstveni dodatek je treba po novem vložiti le enkrat, nato pa jo, ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, podaljšujejo po uradni dolžnosti centri za socialno delo.
Enako velja pri denarni socialni pomoči ter pri obeh zdravstvenih pravicah (pravici do plačila obveznega zdravstvenega prispevka in pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje), če je upravičenec hkrati z varstvenim dodatkom upravičen do omenjenih pravic.
Preverja se še, ali bi bil upravičenec do varstvenega dodatka kot samska oseba ali skupaj z družino lahko upravičen tudi do denarne socialne pomoči, in sicer ne glede na to, da prej do nje ni bil upravičen.
Pomembna novost je tudi, da se polnoletnim otrokom ne nalaga več odgovornost, da morajo finančno pomagati staršem, če ti uveljavljajo pravico do varstvenega dodatka. Enako velja pri denarni socialni pomoči ter pri obeh zgoraj navedenih zdravstvenih pravicah, če je vlagatelj hkrati z varstvenim dodatkom upravičen do omenjenih pravic. V primeru že sklenjenega dogovora o preživnini ali obstoja drugega izvršilnega naslova se preživnina šteje kot dohodek.
Do varstvenega dodatka so lahko ob izpolnjevanju vseh zakonsko določenih pogojev, poleg trajno nezaposljivih ali trajno nezmožnih za delo ali nezaposlenih, starejših od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški), na novo upravičeni še uživalci starostne, predčasne, invalidske in vdovske pokojnine, in sicer ne glede na starost 63 let (ženske) oziroma 65 let (moški).
Maksimalna višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki živi sama, sicer znaša 232,22 evra, višina pa je odvisna od cenzusa za varstveni dodatek in od lastnega dohodka. Od 1. 4. 2025 znaša cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo 726,31 evra.
