Z novim letom 2026 bo prečkanje avstrijskih gorskih prelazov in tunelov globlje poseglo v denarnice voznikov. Tamkajšnji upravljavec avtocest ASFINAG namreč zvišanje nekatere cene, kar utemeljuje z inflacijo, spremembe pa bodo občutili tudi slovenski vozniki, zlasti na poti skozi Karavanke in proti Salzburgu.
Mobilnost po Evropi očitno postaja vse večji finančni zalogaj. Nove cene na avstrijskih cestah bodo začele veljati 1. januarja 2026. Ukrep bo prizadel predvsem tiste, ki redno ali turistično prečkajo alpske verige.
Za slovenske voznike, ki Avstrijo pogosto uporabljajo kot ciljno destinacijo ali pa kot ključni tranzitni koridor proti Nemčiji in severu Evrope, te številke niso zanemarljive. Podražitve ciljajo na tako imenovane odseke s posebnim cestninjenjem (Streckenmaut) – to so tisti dragi kilometri asfalta, ki se vijejo skozi inženirsko zahtevne tunele in prek visokogorskih prelazov, za katere standardna vinjeta ne zadošča.
Inflacija kot gonilo podražitev
V uradni izjavi ASFINAG navaja – in med drugim povzema Heute.at –, da prilagoditev tarif za vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase temelji na harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin preteklih let. Gre za birokratski mehanizem, ki pa ima zelo konkretne posledice v realnem svetu.
Najbolj neposreden udarec za slovenske potnike predstavlja podražitev vožnje skozi predor Karavanke (A11). Ta ključna povezava med Slovenijo in Avstrijo, ki je poleti pogosto prizorišče večkilometrskih zastojev, bo po novem stala 9 evrov na vožnjo (tudi s slovenske strani). Čeprav se dvig za 20 centov na prvi pogled zdi minimalen, gre za psihološko mejo in nadaljevanje trenda rasti cen na tej vitalni prometni žili.
Dražja pot na sever
Še večje podražitve čakajo tiste, ki potujejo dlje. Turska avtocesta (A10), ki je hrbtenica prometa med Beljakom in Salzburgom ter naprej proti Münchnu, bo po novem letu zahtevala globlji žep. Cena za enkratno vožnjo skozi turski in katschberški predor se bo zvišala na 15 evrov. Za redne uporabnike te poti se cena letne karte za več voženj dviguje s 87 na 90 evrov.
Podobna usoda čaka potnike na brennerski avtocesti (A13), ki povezuje Innsbruck z Italijo in je ključna za tranzit proti Južni Tirolski. Enkratna vožnja se bo podražila na 12,50 evra, medtem ko bo karta za več voženj po novem stala 75 evrov.
Tudi na Štajerskem, na avtocesti A9, ki jo Slovenci pogosto uporabljajo za poti proti Gradcu in naprej proti Linzu, cene rastejo. Predor Gleinalm bo stal 12 evrov. Zanimivost v novem ceniku predstavlja predor Bosruck na isti avtocesti, kjer cena ostaja oziroma se ustali pri 7 evrih, kar je redka izjema v siceršnjem valu podražitev.
Na zahodu Avstrije, na hitri cesti Arlberg (S16), ki povezuje Tirolsko in Predarlsko, bo cena poskočila na 13 evrov za posamezno vožnjo.
Nova realnost mobilnosti
Te podražitve niso izoliran dogodek, temveč del širše slike financiranja evropske infrastrukture. Vzdrževanje alpskih predorov, ki zahtevajo nenehne varnostne nadgradnje in so energetsko potratni, postaja vse dražje. ASFINAG, ki se financira izključno iz cestnin in ne prejema sredstev iz državnega proračuna, poudarja, da so te korekcije nujne za zagotavljanje varnosti in pretočnosti.
Vendar pa za povprečnega voznika, ki načrtuje smučanje v Avstriji ali poletni dopust, te številke pomenijo, da bo moral proračun za potovanje znova prilagoditi navzgor. Če namreč upoštevamo stroške goriva in rednih vinjet, postaja prečkanje Alp ena dražjih postavk potovanja.
