Čas od osamosvojitve leta 1991 do danes je statistično izredno zanimiv, saj na podlagi podatkov, ki jih zbira Statistični urad Republike Slovenije (SURS), lahko brez pristranskosti ugotovimo, ali smo tedaj živeli bolje ali morda slabše kot danes.
Prebivalec Slovenije, rojen konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, je do svoje polnoletnosti zamenjal tri valute in štiri vrste bankovcev: z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 smo z jugoslovanskega dinarja prešli na slovenski tolar. Ta je bil sprva tiskan v obliki bonov, šele pozneje smo dobili prave tolarske bankovce. Leta 2007 je slovenske tolarje (SIT) nadomestil evro. Primerjava med povprečnimi plačami v zadnjih 20 letih je tudi zato skoraj nemogoča. Lahko pa ugotovimo, da so cene od leta 1991 do danes naraščale počasneje kot plače.
Več nam o nekdanjih in zdajšnjih časih pove primerjava podatkov o tem, koliko časa smo za nakup določene dobrine ali storitve morali delati v letu 1991 in koliko v letu 2018. V letu 2018 smo na primer za kilogram kruha morali delati skoraj tretjino manj časa, za kilogram sladkorja trikrat manj, za kilogram kave štirikrat manj in za nov osebni avtomobil renault clio še enkrat manj kot leta 1991.
Mladih manj, starejših več
Na začetku leta 2023 je v Sloveniji živelo 2.116.972 prebivalcev, kar je 5,9 odstotka več kot ob osamosvojitvi. V tem obdobju sta se spremenili starostna in spolna sestava, spremenilo se je tudi razmerje med številom državljanov Slovenije in številom tujih državljanov. Med letoma 1991 in 2023 se je delež prebivalcev, mlajših od 15 let, zmanjšal za več kot 5 odstotnih točk, in sicer z 20,6 na 15 odstotkov, delež starejših od 64 let pa se je z 10,8 povečal na 21,4 odstotka. Moških je bilo lani za 9,6 odstotka, žensk pa za 2,3 odstotka več.
Število prvih se je povečalo predvsem zaradi tujih državljanov; teh je lani v Sloveniji prebivalo nekaj manj kot 190.000, od tega 120.162 moških in 69.634 žensk. Največ med njimi jih je imelo državljanstvo Bosne in Hercegovine, sledili so državljani Kosova in Srbije. V Slovenijo se je največ ljudi priselilo v letih 2007, 2008 in 2009 (letno okrog 30.000). Takrat je bilo v Sloveniji izdanih veliko delovnih dovoljenj za tujce. Od leta 2010 se v Slovenijo letno priseli od 14.000 do 17.000 ljudi. Od leta 2006 naprej se je iz Slovenije letno odselilo od 12.000 do 16.000 slovenskih državljanov. Največ se jih je odselilo v letu 2009, in sicer kar 19.000. Sledilo je leto 2017, ko se jih je odselilo skoraj 18.000.
Podatki jasno kažejo, da se Slovenija stara: 1. januarja 1991 je bila povprečna starost prebivalcev Slovenije 35,9 leta, leta 2019 pa že 43,4 leta. Na začetku leta 1991 je bilo v Sloveniji skoraj 21 odstotkov prebivalcev mlajših od 15 let. Na začetku leta 2019 je bil delež toliko starih prebivalcev skoraj 6 odstotnih točk nižji: bilo jih je 15 odstotkov. Obrnjeno je veljalo za prebivalce, stare 65 let ali več: v letu 1991 jih je bilo med celotnim prebivalstvom skoraj 11 odstotkov, v letu 2019 že skoraj 20 odstotkov.
Kaj to pomeni? Posledica spremenjene demografske slike je na eni strani manjši vpis v osnovne šole. V šolskem letu 2018/19 je bilo osnovnošolcev skoraj 39.000 manj kot v šolskem letu 1991/92. Vendar se število otrok, vpisanih v osnovno šolo, od leta 2011 spet nekoliko povečuje, kar je posledica naraščanja števila rojstev v letih od 2004 do 2010.
Na drugi strani se povečuje število upokojencev, spreminja se tudi razmerje med številom zavarovancev in številom upokojencev. Pokojnine se v primerjavi s plačami zvišujejo počasneje. V letu 1991 je bilo v Sloveniji manj kot 400.000 upokojencev (med te štejemo tiste, ki so prejemali starostno, invalidsko, družinsko ali vdovsko pokojnino); v letu 2018 jih je bilo 617.000. V letu 1991 je bilo razmerje med številom upokojencev in zavarovancev 2, v letu 2018 pa 1,52. Z drugimi besedami: v letu 2018 je na enega upokojenca prišlo nekaj več kot 1,5 zavarovane osebe (to je oseba, ki je obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko zavarovanje). Tudi razmerje med plačami in pokojninami se slabša. V letu 1992 so povprečne neto starostne pokojnine dosegale 78,4 odstotka povprečne neto plače, v letu 2018 le še 58,5 odstotka.
Največ delovno aktivnih
Dobra novica je, da je izobrazbena raven boljša, kot je bila leta 1991. Terciarno izobrazbo je leta 2013 imelo 19,4 odstotka prebivalcev, lani pa že kar 25,9 odstotka. Izobrazba je zelo pomemben dejavnik v življenju posameznika, saj izobrazba staršev v precejšnji meri vpliva na finančni položaj njihovih otrok v odrasli dobi. Delež oseb, starih od 25 do 59 let, ki so bile resno materialno in socialno prikrajšane, je bil večji med tistimi, katerih starši so imeli v njihovi mladosti (ko so bile osebe stare približno 14 let) nižjo izobrazbo. Podobne razlike so se pokazale tudi pri deležu oseb pod pragom tveganja revščine in oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, le da so bile še bolj izrazito v povezavi z izobrazbo matere.
Marca letos je bilo delovno aktivnih 944.300 oseb. To je najvišja vrednost, odkar spremljajo registrske podatke o delovno aktivnem prebivalstvu. Zaposlenih je bilo nekaj več kot 842.300 ljudi, samozaposlenih pa nekaj manj kot 102.000. Povprečna mesečna neto plača žensk je bila leta 2022 za 5,1 odstotka nižja od plače moških. Desetina zaposlenih je v povprečju prejela manj kot 830 evrov, odstotek zaposlenih pa več kot 4042 evrov neto na mesec.
Med moškimi so največ zaslužili tisti z izobrazbo s področja matematike in statistike (2249 evrov neto), med ženskami pa tiste z izobrazbo s področja prava (1889 evrov neto). Več kot 2000 evrov neto so v javnem sektorju zaslužili tisti z izobrazbo iz veterinarstva, v zasebnem sektorju pa tisti z dokončanimi interdisciplinarnimi izobraževalnimi aktivnostmi, pretežno s področja naravoslovja, matematike in statistike, ter tisti z izobrazbo iz matematike in statistike.
Lani 4,2-odstotna inflacija
V zgodovini Slovenije je bila inflacija najvišja ob osamosvojitvi, in sicer kar 247,1-odstotna, dve leti (2015 in 2020) pa smo imeli celo deflacijo. Lani je letna stopnja rasti cen življenjskih potrebščin znašala 4,2 odstotka ali za 6,1 odstotne točke manj kot leto prej. Aprila letos je bila letna inflacija 3-odstotna. Najbolj so se podražile storitve restavracij in hotelov, in sicer za 7,3 odstotka, pocenile pa so se le komunikacije, a še te ne prav veliko – le za dober odstotek.
Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v tekočih cenah je lani znašal 29.753 evrov oziroma 5,8-krat toliko kot leta 1991, ko je obsegal 5131 evrov. Od prvih let po osamosvojitvi se je BDP realno najbolj zmanjšal na začetku velike gospodarske krize leta 2009 in ob pojavu pandemije covida-19 leta 2020. Najvišjo rast smo zaznali v letih 2021 in 2007.
Po začasnih podatkih je bil lani uvoz v Slovenijo vrednostno za 3,5 odstotka višji od izvoza; uvozili smo za 57,1 milijarde evrov blaga, izvozili pa za 55,1 milijarde evrov. Največjo vrednost je dosegel uvoz blaga iz Švice, sledili sta Kitajska in Nemčija. Pri izvozu so bile najpomembnejše trgovinske partnerice Švica, kamor smo vrednostno izvozili 27,3 odstotka vsega blaga, Nemčija in Italija. Iz Kitajske smo lani vrednostno uvozili skoraj 30-krat toliko blaga, kot smo ga tja izvozili. Najpomembnejši uvozni in izvozni izdelki so bili kemični proizvodi, stroji in transportne naprave ter izdelki, razvrščeni po materialu.
Štirikrat več turistov
Podatki o prihodih in prenočitvah turistov, ki jih bomo navedli, so gotovo zanimivi in povedni, vendar jih je treba vzeti s pridržkom. Neposredna primerjava namreč ne bi bila ustrezna, ker je bila metodologija zbiranja teh podatkov pred kratkim spremenjena in posodobljena.
V letu 1991 smo v Sloveniji našteli 1,4 milijona prihodov turistov, prenočili pa so pri nas povprečno 3,4-krat. V letu 2018 je Slovenijo obiskalo skoraj 5,7 milijona turistov, prenočili pa so pri nas povprečno 2,6-krat. Lani je Slovenijo obiskalo 6,2 milijona turistov, ustvarili so 16,1 milijona prenočitev. Med tujimi turisti jih je bilo največ iz Nemčije, sledili so turisti iz Italije in Avstrije. Med turisti iz neevropskih držav so bili v letu 2018 najštevilnejši turisti iz ZDA, sledili so turisti iz držav, ki spadajo v razdelek drugih azijskih držav, tem pa turisti iz Izraela, Republike Koreje in Kitajske. Največ prenočitev je bilo ustvarjenih v gorskih občinah, sledile so zdraviliške in obmorske občine.
