Pomlad ni le čas cvetenja, ampak tudi čas temeljitega čiščenja. In z njim kupov oblačil, ki jih ne nosimo več, ne potrebujemo ali pa so preprosto že preveč obrabljena. A kam z njimi? Odlaganje v črne zabojnike za komunalne odpadke ni več dovoljeno, vsaj ne, če želimo slediti novim pravilom Evropske unije in hkrati razbremeniti okolje.
Leta 2023 se je v slovenskih gospodinjstvih nabralo za 1810 ton odpadnih oblačil. V resnici več, a toliko smo jih ločeno zbrali. »Po naših ocenah iz leta 2019 na osebo zavržemo 12,3 kilograma oblačil,« skrb vzbujajoče podatke navede Katja Sreš iz organizacije Ekologi brez meja. Za oblačila in obutev je povprečno gospodinjstvo v letu 2022 zapravilo 1688,43 evra oziroma 6,38 odstotka vseh izdatkov. Po podatkih evropskega parlamenta se je v zadnjih desetletjih količina kupljenih oblačil na osebo v Evropski uniji povečala za kar 40 odstotkov
Nič več v črne zabojnike
V začetku letošnjega leta je začela veljati direktiva EU, ki zahteva ločeno zbiranje odpadnega tekstila. To pomeni, da moramo stara oblačila in druge tekstilne izdelke odlagati v za to namenjene zabojnike ali zbirne centre, nikakor pa ne več med mešane odpadke. V nekaterih slovenskih občinah imajo to že zgledno urejeno, v marsikateri pa še ne.
Odpadni tekstil, kot so stara oblačila (majice, hlače, jakne, krila, obleke, spodnje perilo, nogavice), hišni tekstil (posteljnina, rjuhe, prevleke, brisače, zavese), torbe in tekstilne vreče, modni dodatki, obutev in pasovi, je odslej treba odlagati v zbirnih centrih komunalnih podjetij. Ker je cilj direktive nadaljnja predelava, reciklaža ali ponovna uporaba, je treba tekstil odložiti čist in suh. Ob tem je treba poudariti, da star in odslužen tekstil ne sodi v zabojnike za rabljena oblačila, ki jih upravljajo organizacije, kot je Humana. Kot so v medijih opozorili v Humani, lahko občani v njihove zabojnike odložijo le v vrečke zapakiran rabljen in še uporaben tekstil: uporabna oblačila (ženska, moška in otroška), uporabno obutev, ves hišni tekstil (posteljnina, prti, brisače, zavese …) in modne dodatke (torbice, šali, kape, rokavice …).
V Mestni občini Ljubljana je odpadni tekstil mogoče odložiti na desetih lokacijah po mestu ter v zbirnih centrih Barje in Povšetova. Mariborska Snaga ločeno zbiranje tekstila v zbirnih centrih prakticira že več let. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pojasnjujejo, da je v Sloveniji ločeno zbiranje odpadnih oblačil in tekstila v zbirnih centrih obvezno že od leta 2017. »Za odpadni tekstil velja hierarhija ravnanja z odpadki, medtem ko rabljena oblačila niso obravnavana kot odpadek. Za spodbujanje ponovne uporabe rabljenih oblačil v Sloveniji veljajo različni ukrepi, kot so izmenjevalnice, popravljalnice in centri ponovne uporabe,« navajajo na ministrstvu.
Kupujmo iz druge roke
Raziskava Obleka naredi človeka je razkrila, da delež prodanih oblačil iz druge roke pri nas znaša manj kot en odstotek, še redkeje pa v Sloveniji uporabljamo izposojo. Po drugi strani v povprečju vsak od nas zavrže 12 kilogramov oblačil na leto. Za Ekologe brez meja, Pravično trgovino Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj, je bil to jasen signal, da morajo spodbuditi in približati ponovno uporabo, tudi z dnevom v rabljenih oblačilih.
Tekstilna industrija je, takoj za naftno, druga največja onesnaževalka okolja na svetu. V zadnjih petnajstih letih se je proizvodnja oblačil skoraj podvojila in ustvari ogromne količine odpadkov. Poleg tega je eden največjih virov mikroplastike in onesnaževal v vodah. Cilj nove evropske uredbe je, da teh materialov ne bi več odlagali ali sežigali, temveč bi jih ponovno uporabili ali reciklirali. Po besedah Philipa Heldta iz potrošniškega centra Severnega Porenja - Vestfalije je tekstilna industrija odgovorna za več izpustov toplogrednih plinov kot vsa mednarodna letalska in pomorska potovanja skupaj. Zlasti problematična je tako imenovana hitra moda, ki pomeni hitro in poceni kupovati. Vendar je nizka cena za potrošnike po drugi strani problematična zaradi odpadka, ki ga spodbuja. Ocenjeno je, da se več kot polovica izdelkov hitre mode zavrže v manj kot letu dni. Na leto kupimo vsaj 100 milijard kosov oblačil, zavržemo pa jih kar 92 milijonov ton.
Francija in Nizozemska sta bili, kot pravi Katja Sreš, med prvimi, ki sta uvedli proizvajalčevo razširjeno odgovornost tudi za del tekstilnih odpadkov. Francija ima med drugim na mizi konkretne predloge za uvedbo prepovedi oglaševanja hitre mode na javnih mestih, za cilj pa so si zadali tudi spodbujanje lokalne proizvodnje in potrošnje v smislu, da bi bila hitra azijska moda dražja od lokalne.
Tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo, da kupujmo manj in le, ko to zares potrebujemo. Pred tem uporabimo, kar že imamo v omari, si v družinskem in prijateljskem krogu izmenjajmo oblačila, kupimo rabljeno oziroma oblačilo popravimo ali ga predelamo. Pri nakupu novega ne iščimo izgovorov, da bomo oblačilo, ko ga ne bomo več želeli, podarili in mu tako zagotovili nadaljnjo rabo, saj se to pogosto ne zgodi.
V Sloveniji, čeprav se kar nekaj tekstila odda v zabojnike za tekstil, izmenja na izmenjevalnicah, odda v humanitarne namene in proda v trgovinah iz druge roke, še vedno veliko tekstila konča v zabojnikih za komunalne odpadke, na odlagališčih ali v sežigalnicah v tujini. Najcenejša in okolju najbolj prijazna izbira je izmenjava oziroma nakup iz druge roke. Nakup iz druge roke pomeni, da smo se odpovedali nakupu novega oblačila in s tem zmanjšali pritisk na okolje, saj smo podaljšali življenjsko dobo staremu oblačilu.
