V času, ko so na pohodu prehladi in viroze, so dolge vrste tudi v lekarnah, saj si bolniki seveda želijo, da bi bolezen čim prej minila, da bolečine in neprijetnosti ne bi bile prehude. A obisk lekarne še zdaleč ni poceni.
Naša bralka Vesna nam je poslala račun za zdravila brez recepta, ki jih je kupila kot samopomoč pri virozi. Skupni znesek: 37 evrov. Poleg paracetamola (aspirin, 20 šumečih tablet), ki jo je stal 13,41 evra, je kupila še pršilo za nos, za katero je odštela 10,12 evra, fiziološko raztopino, prav tako za nos, ki jo je stala 5,70 evra, in pastile za grlo za 7,86 evra. Ker jo bolijo tudi sklepi, je šla naslednji dan še po mazilo, za katero je odštela dobrih 26 evrov.
»Tako sem za samo en prehlad in bolečine v sklepih v dveh dneh zapravila dobrih 63 evrov, kar je deset odstotkov moje pokojnine,« se je pridušala in dodala, da so ta ali podobna zdravila na Hrvaškem precej cenejša. Navaden aspirin je cenejši za dobre tri evre, pastile za grlo za dober evro in še druge stvari, kot so vitamini, so čez mejo cenejše, zato si poleti, ko se odpravi na dopust, naredi zalogo, ki pa ji je zdaj pošla. Kot ji je znano, so bistveno cenejša zdravila tudi čez lužo; v Ameriki aspirin dobiš že za dober evro. Seveda se sprašuje, zakaj so tolikšne razlike v ceni in kaj je krivo za vse višje cene v slovenskih lekarnah.
Uradnih podatkov, koliko Slovenci povprečno porabijo v lekarnah za zdravila brez recepta, ni, po ocenah pa naj bi bila vsota višja od 50 milijonov evrov. V Sloveniji so najbolj prodajana zdravila brez recepta zdravila proti kašlju, prehladu in bolečini ter izdelki, ki se jih uporablja ob težavah s prebavo in želodčnih težavah. Med najbolj priljubljenimi protibolečinskimi zdravili brez recepta je navaden aspirin 500 mg, za katerega je v Sloveniji treba odšteti 6,20 evra, medtem ko je v sosednji Avstriji dostopen po precej nižji ceni – za 3,88 evra, še nižje so cene v nekaterih skandinavskih državah.
Cene se prosto oblikujejo
Vzroke za visoke cene zdravil brez recepta v Sloveniji lahko iščemo predvsem v majhnem trgu v primerjavi z drugimi državami v Evropski uniji. Farmacevtske družbe morajo za Slovenijo, kjer v primerjavi s prodajo v preostalih državah prodajo relativno malo zdravil, vseeno opraviti drago registracijo zdravila in izpeljati celoten postopek priprave za trg. »Predvidevamo, da je eden od dejavnikov, ki vplivajo na višje cene zdravil v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami, majhnost slovenskega trga,« pravijo na Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke. Ker se zdravila brez recepta ne krijejo iz javnih sredstev, niso predmet določanja cen po zakonu o zdravilih. Njihove cene se oblikujejo prosto.
Na vprašanje, na kakšen način bi lahko omogočili, da bi bile cene nižje oziroma primerljive s sosednjimi državami, odgovarjajo, da bi bilo to mogoče z regulacijo teh cen v zakonodaji, ki pa bi morala upoštevati tudi majhnost slovenskega trga, če bi želeli ohraniti enak obseg ponudbe, kot ga imamo doslej.
Ker Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni plačnik samoplačniških zdravil, se s tem področjem ne ukvarja, pravijo pa, da bi si za nižje cene morale prizadevati javne lekarne, ki bi morale zdravila nabavljati prek javnega naročanja, kjer bi morala biti cena najpomembnejše merilo izbire.
Ključni proizvajalci
Lekarne zdravil, za katera ni potreben zdravniški recept, ne naročajo po postopkih zakona, ki ureja javno naročanje. Zakonska podlaga sta tako imenovani interventni zakon, ki je veljal do 31. decembra 2024, in novela zakona, ki ureja lekarniško dejavnost.
Cena zdravil brez recepta se, pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič, oblikuje po storitvenem sistemu za zdravila, ki se prodajajo samo v lekarnah, ali maržnem sistemu za zdravila, ki se prodajajo v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Cena zdravil, ki se ne krijejo in niso namenjena kritju iz javnih sredstev, se v skladu z zakonom o zdravilih oblikuje prosto na trgu. Lekarniška zbornica Slovenije je sprejela način oblikovanja cen zdravil, ki niso financirana iz javnih sredstev, kar je v skladu z zahtevo agencije za varstvo konkurence tudi nezavezujoče, vrednosti kalkulativnih elementov pa si vsak izvajalec lekarniške dejavnosti določa sam.
Darja Potočnik Benčič poudarja, da ima največji vpliv na končno ceno tista cena, ki jo postavi imetnik dovoljenja, torej proizvajalec, ki se za ceno odloča na podlagi več kriterijev, med katerimi so zagotovo pomembne velikost trga, kupna moč, pričakovana prodaja ... Prodaja zdravil brez recepta tudi v Sloveniji narašča, pri čemer je poraba na osebo v Sloveniji nižja od povprečja Evropske unije.
