Vsako splakovanje straniščne školjke je majhen, vendar pomemben dogodek. Dejanje, ki ga opravimo večkrat dnevno brez razmisleka, pa sproži v kopalnici proces, ki ga strokovnjaki za javno zdravje imenujejo »toaletni steber« (ang. toilet plume). Gre za mikroskopski, a močan izbruh aerosola – meglice drobnih vodnih kapljic iz straniščne školjke, ki jih pogosto požene tudi več kot meter in pol visoko v zrak.
Težava je v tem, da te kapljice niso zgolj voda. Vsebujejo lahko sledi vsega, kar je bilo pred tem v školjki, vključno z bakterijami, kot je E. coli, ali virusi, kot je norovirus, ki povzroča prebavne težave.
Ko je pokrov stranišča dvignjen, se ta aerosolni oblak neovirano razprši po prostoru. V nekaj sekundah se lahko delci usedejo na vse izpostavljene površine: na brisače, pipe, držala za zobne ščetke in celo na kljuke vrat.
Pokrov kot ovira
Tu nastopi na videz nepomemben kos plastike (ali lesa): pokrov straniščne školjke. Njegova vloga ni zgolj estetska ali preprečevanje neprijetnih vonjav, temveč deluje kot ključna ovira.
Študije s področja dinamike tekočin so potrdile, da zaprt pokrov drastično zmanjša višino in doseg aerosolnega oblaka. Čeprav popolnoma ne prepreči uhajanja vseh delcev – nekaj jih lahko uide ob robovih – je razlika med odprtim in zaprtim pokrovom bistvena.
Medtem ko neposredno vdihavanje teh aerosolov običajno ne predstavlja glavnega tveganja za okužbo, je največja nevarnost posredna kontaminacija. Površine, ki se jih nenehno dotikamo, postanejo gojišče za prenos mikrobov.
Dotaknemo se pipe, nato obraza. Zgrabimo kljuko, nato pa si pripravimo hrano. V gospodinjstvih z majhnimi otroki, ki raziskujejo svet z rokami in jih pogosto nosijo v usta, je tveganje za navzkrižno kontaminacijo še toliko večje.
Strokovnjaki pa poudarjajo, da zapiranje pokrova samo po sebi ni čarobna rešitev za čisto kopalnico. Je le eden od stebrov celostnega higienskega pristopa.
Redna dezinfekcija
Ironično je, da lahko zapiranje pokrova ustvari lažen občutek varnosti, če ga ne spremljajo druga, še pomembnejša dejanja. Po mnenju mikrobiologov je redno in temeljito čiščenje še vedno pomembnejše od samega zapiranja pokrova.
To vključuje redno dezinfekcijo celotne školjke (sedeža, roba in zunanjosti) ter gumba za splakovanje, ki je ena najbolj kritičnih kontaktnih točk v kopalnici. Zaprt pokrov sicer omeji širjenje med splakovanjem, vendar ne vpliva na klice, ki se prenašajo z rokami na gumb in nato na pipo.
Optimalna kopalniška higiena je torej sistem, ki temelji na treh korakih:
- Zapiranje pokrova: ovira pred vsakim splakovanjem za zajezitev aerosolnega oblaka.
- Redno čiščenje: kemična dezinfekcija površin, zlasti školjke, gumba za splakovanje, pip in kljuk.
- Umivanje rok: najpomembnejši osebni ukrep po vsaki uporabi stranišča, ki prekine verigo prenosa mikrobov.
Kopalnica je eden najbolj obremenjenih prostorov v gospodinjstvu. Majhne, dosledne navade, kot je zapiranje pokrova, so v kombinaciji z dobrim čiščenjem in skrbno higieno rok ključnega pomena za ohranjanje zdravega okolja zase in za vse, ki si prostor delijo.
