O zgodovini Amerike bi lahko napisali še marsikaj, toda bržkone bi hitro trčili v floskule, mite in legende ter osebnosti, ki so (ne)upravičeno postavljene kot velikani zgodovine. Tudi trenutni ameriški predsednik Trump bo verjetno zgolj opomba v zgodovini, ki šele prihaja. Ta bo, po drugi strani, bržkone zelo zaznamovana z nekim drugim fenomenom, tesno povezanim z ZDA: imperijem Silicijeve doline.
Borzna vrednost peščice podjetij, ki delujejo od tam, danes presega vrednost vseh podjetij v Evropi skupaj. Toda njihova moč ni zgolj ekonomska. Postali so arhitekti novega svetovnega reda, ki izvaža ameriško ideologijo in postavlja pod vprašaj suverenost držav.
Ko je Eric Schmidt, takratni predsednik Googla, leta 2011 svojo družbo, Apple, Facebook in Amazon poimenoval »tolpa štirih«, je samozavestno izjavil še: »Glede na našo vlogo nam morajo vlade prisluhniti.« Desetletje kasneje se zdi njegova izjava skoraj skromna.
Postali so infrastruktura
Ti akterji, h katerim danes prištevamo še Microsoft, niso več zgolj podjetja. Postali so infrastruktura. Njihov doseg in vpliv spominjata na Vzhodnoindijsko družbo 18. stoletja, je za revijo Le Nouvel Obs nedavno ugotavljal Julien Nocetti, raziskovalec na Francoskem inštitutu za mednarodne odnose (IFRI). »Tako kot je ta družba nekoč nadzirala ključne trgovske poti in si s tem pridobila kvazimonopolni položaj, ki ji je omogočil kovanje lastnega denarja in celo lastno vojsko,« je dejal, »danes tehnološki velikani nadzirajo pretok podatkov.« In ta nadzor jim omogoča destabilizacijo utečenih centrov moči – držav.
Toda ta tehnološki imperializem bržkone ni naključen. Je neposreden produkt ameriške zvezne podpore, ki se je začela ob deindustrializaciji v devetdesetih letih in okrepila v času Obamove administracije. Ta je v digitalnih velikanih videla motor za ponovni gospodarski zagon ZDA.
Toda ne gre le za gospodarstvo. Gre za mehko moč, promocijo ameriške ideologije, ki je bila v Evropi izjemno učinkovita. Ta podjetja so dolgo časa delovala pod krinko napredne kalifornijske protikulture. Googlov znameniti moto »Don't be evil« (Ne bodi zloben) in Facebookova obljuba, da »dela svet bolj odprt«, sta prikrila brutalno resničnost zatiranja konkurence in nadzora nad uporabniki.
Danes je ta vpliv veliko bolj neposreden. Ameriški velikani so postali najvplivnejši lobisti v Bruslju. Samo v letu 2024 je Meta (matično podjetje Facebooka) za lobiranje porabila devet milijonov evrov, sledijo ji Microsoft (sedem milijonov), Apple (6,5 milijona) in Google (šest milijonov). Njihovi izdatki močno presegajo izdatke velikih bank ali naftnih družb.
Razgradnja zakonodaje
In njihov cilj? Razgraditi evropsko zakonodajo, ki bi lahko ogrozila njihov poslovni model, kot sta Akt o digitalnih storitvah (DSA) ali regulacija umetne inteligence. Hkrati se redno vmešavajo v razprave o avdiovizualni produkciji, kjer skušajo oslabiti ali odpraviti politiko kulturne izjeme. S tem želijo svojim platformam, kot sta Prime Video ali Apple TV+, olajšati delo in hkrati, po stari hollywoodski tradiciji, pospešiti izvoz ameriških filmov in serij.
S svojo globalno prevlado ta podjetja ne izvažajo samo storitev, temveč tudi ameriške družbene norme in vrednote. Pogosto se to zgodi netransparentno. Starostna omejitev 13 let za uporabo družbenih omrežij, ki velja po vsem svetu, temelji izključno na kalifornijski zakonodaji.
Bolj problematičen je uvoz ameriškega puritanizma. Facebook in instagram sta postala razvpita zaradi cenzuriranja golote – od umetniških del, kot je Courbetova slika Izvor sveta, do katerekoli podobe ženskih prsnih bradavic. Medtem Apple na svojih napravah sistematično zavrača vse aplikacije z erotično ali pornografsko vsebino.
Kar pa je morda najbolj usodno, je vsiljevanje ameriškega pogleda na svobodo govora. Ta se bistveno razlikuje od evropskega razumevanja, ki postavlja jasne meje pri sovražnem govoru.
Če je bila ta ideološka prevlada dolgo prikrita s tančico povezovanja sveta, je prevzem twitterja s strani Elona Muska spomladi 2022 dokončno razgalil resnične politične ambicije Silicijeve doline. Musk, ki je za nakup odštel 44 milijard dolarjev, svojega dejanja ni utemeljil poslovno, temveč megalomansko: »To je izjemno pomembno za prihodnost človeštva.«
Njegov cilj ni bil kupiti največjega, temveč najvplivnejšega – »digitalni javni trg«, kot ga je sam poimenoval.
Twitter se je pred njegovim prihodom nagibal na stran demokratov in po napadu na Kapitol januarja 2021 trajno izključil Donalda Trumpa. Toda Musk, vnet uporabnik platforme, je v tem videl pristranskost algoritma. Njegov sovražni prevzem je bil zasnovan kot promocija konservativne zgodbe, protinarativa.
Skupno sovraštvo
Magnat se je odkrito vključil v ameriško predsedniško tekmo na strani Donalda Trumpa in širše podprl skrajno desne politične formacije po svetu. Njegova filozofija, da je ustvarjanje povezav okoli skupnega sovraštva morda učinkovitejše kot ustvarjanje povezav okoli skupne ljubezni, je postala novo vodilo platforme, preimenovane v X.com. Platforme, kjer je danes dovoljeno vse – tudi laži, sovraštvo in poveličevanje vojnih zločinov.
Politiki so se iz dolgoletne otopelosti prebudili šele, ko so ugotovili, da algoritmi neposredno vplivajo na volilne izide. Škandal v zvezi z družbo Cambridge Analytica leta 2018 je razkril, kako je mogoče z mikrotargetiranjem in dezinformacijami vplivati na referendume, kot je bil brexit.
Mehanika platform je dokazano spodbujala nasilje – od umora profesorja Samuela Patyja v Franciji, ki se je začel z videom na družbenih omrežjih, do etničnega čiščenja Rohingov v Mjanmaru, ki so ga je spodbujale objave na facebooku.
Toda postaviti pod vprašaj varovance (v resnici) katerekoli ameriške administracije ostaja tvegano. Britanska preiskovalna novinarka Carole Cadwalladr, ki je razkrila afero v zvezi s Cambridge Analytica, svari pred tehnoavtoritarizmom in pojavom, ki ga imenuje broligarhija – zavezništvo med tehnološkimi brati (bros) in oligarhično močjo.
Ta nova avtokracija zdaj bije odločilno bitko prihodnosti: tekmo za razvoj umetne inteligence. Microsoft, ki ga spodbuja Bela hiša, pospešeno vlaga milijarde v start-upe po vsem svetu (od OpenAI do francoskega Mistrala) – z jasnim ciljem: omogočiti ZDA, da zmagajo v odločilni tekmi proti Kitajski.
Samo v letu 2025 namerava Microsoft vložiti 80 milijard dolarjev. Za primerjavo: celotna Evropska unija se trudi zbrati 50 milijard za naslednjih nekaj let, zgolj da bi v tej tekmi sploh obstajala.
»Pravzaprav smo že vstopili v dobo tehnoavtoritarizma,« ob vsem tem opozarja Cadwalladrova. »Naučiti se moramo digitalne neposlušnosti. Lahko je tako preprosto kot zavračanje piškotkov ali uporaba šifriranih sporočil.« In morda, dodaja, končno zapustiti X, nekdanji twitter.
