»Turistična sezona pri nas je že zdaj kratka, prvi gostje pridejo sredi junija, in traja tja do sredine septembra,« pravi naš bralec Leon, ki zadnjih 13 let oddaja apartma, ki sta ga z ženo uredila ob domači hiši v eni od vasi na območju novogoriške občine. Tako si popravita družinski proračun, zlasti zadnja leta, odkar sta upokojena. Zdaj ju skrbi, ali ju bo doletela omejitev oddajanja na 60 dni, kot kaže po zadnji različici vladnega predloga zakona o gostinstvu.
»Za naju je dobra sezona, če naštejeva vsaj 90 nočitev, pod pogojem, da tudi obdavčitev ostane enako spodbudna, kot je do zdaj. Z omejitvijo oddajanja turistom na največ 60 dni bi se nama račun težko izšel, saj so tudi stroški visoki,« ugotavlja sobodajalec, ki skrbno beleži statistike zaslužka in stroškov. »Gostje najbolj cenijo, da jih na dvorišču pričakava skupaj z ženo in ne iščejo ključev po raznih škatlicah s kodami, kot se dogaja v stanovanjskih soseskah v mestih. Omejevanje kratkoročnega oddajanja turistom je lahko smiselno v Ljubljani in večjih mestih, kjer res primanjkuje stanovanj za prebivalce in je turistom na voljo hotelska ponudba. Na podeželju omejevanje pomeni samo uničevanje pristnega turizma,« je prepričan naš sogovornik iz Goriške. Zdaj nestrpno čaka, ali bo Mestna občina Nova Gorica med tistimi občinami, pri katerih bo uveljavljeno omejevanje kratkoročnega oddajanja turistom; v občini se o tem še niso odločili. V podobni negotovosti je cela vrsta ponudnikov po Sloveniji.
Vlada bo določala, katere občine so rizične
Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han, je prvotno načrtovalo strožje omejitve oddajanja. Predlog zakona o gostinstvu je spomladi že vložilo v parlamentarni postopek, a ga je vladna koalicija pred mesecem dni po številnih pripombah zakonodajno-pravne službe umaknila. Tako se je izognila vetu državnega sveta, tveganju nezadostne podpore že v koaliciji ter morebitni ustavni presoji in celo prijavi na evropsko komisijo, ki so jo napovedali v Združenju sobodajalcev.
Zdaj je ministrstvo pripravilo množico dopolnil, v petek jih je podprl parlamentarni odbor. Opozicija jim je nasprotovala z argumenti, da omejevanje gospodarske pobude ne bo rešilo stanovanjske problematike mladih družin. Državni sekretar Matevž Frangež pa pravi, da gre za dober kompromis.
Katere omejitve naj bi torej po novem še obveljale?
1. Kratkoročno oddajanje bi po najnovejšem predlogu z zakonom omejevali samo v občinah, v katerih se zaradi turističnega oddajanja soočajo z nedostopnostjo stanovanj za prebivalce. Katere bodo te občine, še ni znano. Kriterije za določitev občin bo z uredbo določila vlada za dve koledarski leti naprej. Po ocenah gre za približno desetino slovenskih občin: zagotovo bodo to Ljubljana, obalne in nekatere gorenjske občine ter občine z večjimi kraji s stanovanjsko krizo.
2. Samo v teh občinah bi veljala osnovna časovna omejitev največ 60 dni oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem v koledarskem letu. Kljub tej splošni omejitvi pa bi lahko vsaka občina na podlagi svoje analize z odloki omejitev zaostrila ali razrahljala: na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu.
3. Zakon omogoča tudi občinam, ki ne bodo uvrščene na seznam, da na podlagi svojih analiz določijo omejitev kratkoročnega oddajanja, ki je najmanj 60 dni oddajanja v koledarskem letu.
4. Iz predloga zakona so črtali omejitev, da je mogoče v večstanovanjskih stavbah dejavnost izvajati le s statusom sobodajalca. Ta pogoj ni več potreben.
Soglasje sosedov in nalepka na vratih
Predlog zakona o gostinstvu poleg tega bolj natančno kot do zdaj določa splošne pogoje za opravljanje kratkotrajnega oddajanja, s čimer naj bi omejili oddajanje na črno. Nastanitveni obrati morajo biti vpisani v register nastanitvenih obratov, za vsak obrat je treba pridobiti svojo identifikacijsko številko, ki bo v primeru prekoračitve časovne omejitve oddajanja blokirana. Številka bo tudi prvi pogoj za oglaševanje prek platform.
Pred oddajanjem je treba pridobiti soglasje (so)lastnika nepremičnine za oddajanje, soglasje 75-odstotnega deleža etažnih lastnikov in vseh mejnih etažnih lastnikov (sosednjih stanovanj) v večstanovanjskih stavbah. Ponudnik bo po pridobitvi soglasja moral objaviti datum začetka oddajanja na oglasni deski, na vhodna vrata stanovanja pa nalepiti nalepko s standardizirano oznako, da se stanovanje kratkotrajno oddaja.
Na ministrstvu upajo, da bi bil lahko po optimističnem scenariju sprejet jeseni. Splošni pogoji za oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem bi se uporabljali od 1. januarja 2026, časovno omejevanje kratkotrajnega oddajanja pa bi začeli uporabljati z letom 2027. Prvo uredbo in seznam občin, ki jih omejitev zadeva, naj bi sprejeli v začetku leta 2026, veljala pa naj bi za leti 2027 in 2028.
Turistične občine bi daljšale sezono, ne krajšale
V večini občin so v prvih odzivih zadovoljni, ker bodo imeli več manevrskega prostora pri določanju pogojev za oddajanje stanovanj turistom. A za zdaj še čakajo, ali bo predlagani zakon zares sprejet ali bo spet doživel kakšne dodatne spremembe. Ljubljanski župan Zoran Janković je do zdaj omenjal, da v občini splošne omejitve na 60 dni ne bi dodatno rahljali.
V Kranjski Gori županja Henrika Zupan pritrjuje, da gredo spremembe v pravo smer. »Težko že zdaj z gotovostjo napovemo, ali se bo dostopnost do stanovanj za bivanje v občini Kranjska Gora povečala samo zaradi strožje omejitve kratkotrajnega oddajanja, določene v zakonu o gostinstvu. Skupaj še z drugimi ukrepi pa verjamemo, da se bo stanje izboljšalo,« meni županja. V Piranu ne verjamejo, da bi z omejitvami oddajanja turistom dobili več stanovanj za prebivalce.
Če bo predlog zakona obveljal, župan Andrej Korenika ne izključuje, da bi dopustili najdaljši možni čas kratkoročnega oddajanja, torej 270 dni. Prav tako si sezono želijo podaljšati v občini Bohinj, župan Jože Sodja ocenjuje, da bi kratkoročno oddajanje lahko dovolili 150 dni na leto.
