Med predsedniško kampanjo je Donald J. Trump večkrat poudarjal potrebo po ostrem obračunu z nasilnimi latinskoameriškimi kriminalnimi združbami, med katerimi je najpogosteje izpostavljal člane tolpe MS-13 in 18th Street Gang. Po prevzemu oblasti Trump ni izgubljal časa: administracija je sprejela strožje priseljenske zakone, ki naj bi preprečita prihod morebitnih članov tolp v ZDA, vzporedno s tem so ameriške oblasti okrepile racije in druge operacije iskanja z tolpami povezanih in nepovezanih nezakonitih priseljencev.
Ena ključnih agencij v tej operaciji je ICE (Immigration and Customs Enforcement), ki je zadolžena za izvrševanje migracijskih in carinskih zakonov. Po Trumpovem nastopu funkcije januarja letos je ICE aretirala okoli 8000 migrantov, čeprav podrobnosti o večini teh aretacij ostajajo nejasne in zaradi pomanjkljivih informacij ni mogoče natančno določiti, kdo so bile tarče teh akcij. Bela hiša je sicer na družbenih omrežjih objavila nekaj fotografij aretiranih priseljencev skupaj z njihovimi kriminalnimi dosjeji, vendar identiteta preostalih več tisoč aretiranih ostaja neznana.
Zvezni uradniki ameriškim medijem tudi niso želeli razkriti podrobnosti o lokacijah večine aretacij niti podatkov o tem, koliko aretiranih je imelo kriminalno preteklost ali koliko jih je bilo na koncu pridržanih ali izpuščenih. Prav tako ni znano, ali so med pregoni naleteli in zajeli tudi osebe, ki niso bile prvotne tarče operacij.
Pri časniku The New York Times so pregledali javno dostopne identifikacijske podatke izgnanih oseb. Našli so javno objavljene podatke za komaj 80 ljudi, med najpogostejšimi kaznivimi dejanji deportiranih oseb pa so bile kršitve priseljenskih zakonov, napadi, zločini, v katere so bili vpleteni otroci, ter obtožbe v zvezi z mamili in orožjem. Nekateri od aretiranih so bili v preteklosti obsojeni zaradi kaznivih dejanj bodisi v ZDA bodisi v svojih matičnih državah, drugi pa le osumljenci ali obtoženci v kaznivih dejanjih.
Koliko izgonov nezakonitih priseljencev pod Trumpovimi predhodniki?
Trump v svojih govorih večkrat ne ločuje oziroma prostdušno enači člane tolp in, če lahko temu tako rečemo, običajne ljudi, ki so v Ameriko vstopili na sicer nezakonit način, vendar pa niso karierni kriminalci oziroma se ne s kriminalom ne preživljajo.
Kljub Trumpovim trditvam, da nezakoniti priseljenci pogosto prihajajo iz zaporov ali »norišnic«, kot se je sam izrazil, tega ni mogoče potrditi z javno dostopnimi podatki. Ni namreč razpoložljivih informacij o tem, koliko priseljencev je bilo v matičnih državah zaprtih v kazenskih ustanovah ali psihiatričnih bolnišnicah. ICE je sicer nedavno objavila podatek, da so imeli julija 2024 v bazi evidentiranih 435.719 posameznikov s kazenskimi obsodbami.
Trump je pred začetkom svojega drugega mandata obljubil množične deportacije, ki naj bi obsegale več milijonov ljudi. Točno število nezakonitih priseljencev v ZDA je sicer okvirno. Po ocenah ameriškega ministrstva za domovinsko varnost je januarja 2022 v ZDA živelo približno 11 milijonov nezakonitih priseljencev, pri čemer je petina v državo prispela leta 2010 ali kasneje, večina pa že prej – nekateri celo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Čeprav so izgoni nezakonitih priseljencev glavna točka Trumpovega političnega programa, je v prvem mandatu izvedel manj deportacij kot njegovi trije predhodniki. V obdobju 2017–2021 je izgnal približno milijon ljudi, številka pa bo konec drugega Trumpovega mandata skoraj zagotovo precej višja – seveda če se bo lov na nezakonite priseljence nadaljeval s hitrostjo, ki smo ji priča zadnje tedne.
Poglejmo še številke Trumpovih predhodnikov. Barack Obama med 2009 in 2017 izgnal 2,5 milijona ljudi in se zaradi tega znašel na udaru kritik z obeh strani političnih polov. George W. Bush (2001–2009) je deportiral približno dva milijona ljudi, pri čemer se je njegova administracija osredotočala predvsem na posameznike s kazenskimi obsodbam, medtem ko so v času predsedovanja Billa Clintona (1993–2001) iz ZDA izgnali okoli 1,9 milijona ljudi.
Uslužni salvadorski predsednik
Če se Trump po vrnitvi v Belo hišo kar po tekočem traku zapletal v spore s svetovnimi voditelji, je bil najverjetneje prijetno presenečen, ko je slišal za ponudbo salvadorskega predsednika Nayiba Bukele. Bukele je namreč ameriški vladi na uslugo ponudil storitve salvadorskih zaporov in ob obisku ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia v San Salvadorju izjavil, da lahko njegova država v svoje zapore sprejme nevarne obsojence iz ZDA, tudi ameriške državljane. Trump je v svojih govorih velikkorat omenjal kriminalno tolpo MS-13, ki jo sestavljajo pretežno nezakoniti priseljenci iz Salvadorja.
