Malo, a dobro, bi lahko v en stavek, kot pravijo slovenski vinarji, strnili letnik vin 2024. Glede na to, kar se je dogajalo z vremenom in vročinskimi rekordi, točami in zgodnjepoletno močo, so jo tisti, ki so letos trgatev prestavili na precej bolj zgodnji čas, odnesli dobro. Ostali ne, naj bo to v Halozah, Beli krajini, na Krasu ali v Istri.
V Beli krajini razmere kot v Čilu ali Avstraliji
»V Beli krajini je bilo vreme lansko leto res ekstremno. Maja in v začetku junija je bilo veliko dežja, zato je bil velik pritisk bolezni, konec avgusta in v začetku septembra pa je bilo neznosno vroče in sušno. Trgatev smo začeli 26. avgusta ob šestih zjutraj, opoldne pa je bilo že 35 stopinj, tako da smo morali s trganjem grozdja že končati. Bela krajina je sicer najbolj vroč del Slovenije, pri nas so venomer neki temperaturni vročinski rekordi, ampak noči so hladnejše. Lani pa so bile poletne vremenske razmere že podobne tistim v Čilu ali Avstraliji,« pripoveduje Matija Šuklje iz vinske hiše Šuklje, ki stoji blizu Metlike. Kljub zmanjšanemu pridelku, Šukljetovi so oželi in ustekleničili približno tretjino manj grozdja kot v povprečju, se za kakovost letnika 2024 ni treba bati. Celo nasprotno. »Letnik 2024 je pri belih vinih dober, pri rdečih pa zelo dober. Ampak zadnja leta smo se že vsi navadili na to, da se venomer pripeti kaj nenavadnega v smislu vremena, zato bo v prihodnosti nedvomno vse več treba delati v vinogradih, ohranjati listno maso in na pravi način obdelovati tla,« poudarja Šuklje.
Tudi v Goriških brdih tako izstopajočega in ekstremnega leta, kot je bilo lansko, ne pomnijo. Kot pravi Silvan Peršolja, direktor največje slovenske kleti in izvoznice vin Kleti Brda, kjer v povprečju na leto pridelajo pet milijonov litrov vina, so lani zadružniki pobrali skoraj polovico grozdja manj kot v povprečju. »V lanski trgatvi smo prevzeli 42 odstotkov manj grozdja od povprečno pričakovanega pridelka, kar pomeni, da smo imeli najmanjši pridelek grozdja v zadnjih 30 letih. A ključno je, da je bilo grozdje visoke kakovosti, zato so takšna tudi vina letnika 2024. Če se nam to ponovi še drugo leto, ne vem, kako bomo preživeli,« lansko skromno letino opisuje Peršolja.
V Posavju so vremenske deviacije manj opazne
Če so vremenske razmere v Beli krajini poleti primerljive s tistimi v Avstraliji, so na Dolenjskem primerljive s takšnimi, kot so jih imeli nekoč v Goriških brdih. »Vsi skupaj čutimo globalno segrevanje. Vendar so na Dolenjskem te deviacije manj občutne, ker so višje temperature povezane tudi s padavinami. Ker je na Dolenjskem več padavin, tudi temperature niso tako hudo ekstremne. Drugod, predvsem v Istri in Vipavski dolini, pa je suša hud problem, saj se grozdje dobesedno suši na trtah,« pojasni Miha Ritonja. Enolog je več let kreiral vina v vinski hiši Albiana iz Leskovca pri Krškem, z letošnjim letom pa se je preselil v Goriška brda in postal glavni enolog in menedžer vseh operacij od vinograda do prodaje v vinski hiši Marjan Simčič Domaine. Pri Albiani, ko je še vodil klet, so bili, kot pravi, z letnikom 2024 zadovoljni. »Je pa res, da smo jo dobro odnesli tako s točo kot pozebo, ampak vedno je tako, da sta količina in kakovost grozdja različni na vsaki posamezni lokaciji v Posavju,« dodaja. Da se zadnja leta pozna sprememba vremena, je jasno. Kar pa spet ne pomeni, da bo kmalu konec sveta. Ne za vinarje ne za pivce. Čeprav se vina spije bistveno manj kot še pred desetletji. »Nas ta globalna vremenska past še ni tako hudo stisnila v primež, kot se na primer dogaja v Bordeauxu, kjer sekajo na desettisoče hektarjev vinogradov. Ampak trend nedvomno prihaja tudi k nam. Na Dolenjskem so na primer najboljši pogoji za pridelavo penin, a se ljudje odločajo za sečnjo vinogradov, ker mlajše generacije v vinarstvu ne vidijo smisla, razlaga Ritonja. »Globalni vinski trg se ohlaja. Na splošno se bomo morali pripraviti na težje čase. Inflacija je šla gor, vinarji pa za razliko od gostincev vina nismo dražili. Cenovna politika vin je v Sloveniji še precej kavbojska. Vsi bi radi prodajali vino, s tem da v samo prodajo in marketing najraje ne bi nič vlagali. Od osamosvojitve pa tja do leta 2000 se je vino res prodajalo samo. Zdaj pa moraš kar precej trdo delati in tudi kaj vložiti v to, da prodaš steklenico,« povzame dogajanje v letu 2024.
Trendi se hitro menjajo
Uroš Bolčina, ki je kot leteči enolog kreiral vina pri različnih vinskih hišah na Štajerskem, v Vipavski dolini in Goriških brdih, na Dolenjskem ter v Istri, pred leti pa tudi v tujini, je pri svetovanju slovenskim vinskim hišam trenutno razpet med Vipavsko dolino, Dolenjsko in Istro. »Letos se je še enkrat pokazalo, da je pridelek v takšnih bolj ekstremnih razmerah odvisen od stanja vinograda. Splošno rečeno je bilo pridelka res manj. V Istri so imeli na primer vsi trije vinarji, pri katerih delam, pridelka za petdeset odstotkov manj, sploh tisti, ki so šli iz klasične v ekološko pridelavo, imajo veliko manj pridelka, kot so ga navajeni, bo pa vino letnika 2024 izvrstno, ker smo grozdje trgali pravočasno, ponekod že en mesec prej kot običajno. S trgatvijo refoška smo v Istri običajno začeli okrog 10. oktobra, letos pa že 10. septembra. Tudi bele sorte so se obnesle odlično, naj bo to na Dolenjskem, v Vipavski dolini ali Brdih, ker je bilo grozdje odlično. V primeru suše se okus v grozdju bolj skoncentrira in je bolj kompleksen, je pa res, da ga moraš pobrati pravočasno, s tem da so izpleni manjši,« pove Bolčina, ki trdi, da se bo podnebnim spremembam treba prilagajati le z delom v vinogradu. »Vinogradniške in enološke prakse bo treba prilagodili novim razmeram. To je edini način, ne glede na to, kakšen tip vina je v modi. Naj bodo to lahka pitna bela vina in peneča vina, ki so v trendu danes, ali pa druga vina, ki bodo v trendu čez nekaj let. Ker ti trendi se hitro menjajo. V Avstraliji vinograde že selijo v Tasmanijo, na Švedskem, Danskem, v Litvi, Latviji, celo na Norveškem že imajo vinograde. Kdor bo še vedno sanjal o sladkornih stopnjah, se mu v prihodnosti ne obeta nič dobrega,« pristavlja.
Da je bil letnik 2024 naporen in zahteven, pojasnjuje tudi Tilen Praprotnik, vinogradnik, vinar in oljkar iz Šareda nad Izolo, ki svoja vina prodaja pod blagovno znamko Steras. »Izpad je enormen, v vinogradih je bilo petdeset odstotkov manj grozdja, vendar je kvaliteta vina letnika 2024 več kot odlična in bo na ravni letnika 2018 in 2022. Takšni ekstremni letniki največkrat kljub izpadu prinesejo dobre rezultate,« je prepričan Praprotnik. A zaradi vse bolj pestrih pa tudi skrajno izstopajočih vremenskih dogodkov ne vidi smisla v tem, da bi bilo treba sortni izbor prilagajati novim razmeram.
»Sam se prilagajam tako, da se o vinifikaciji posameznih sort odločam med samo trgatvijo. Ko vidiš, kakšno grozdje imaš, se odločaš o tem, kaj boš iz njega naredil. Zato je v takšni situaciji dobro imeti več različnih sort grozdja. Ko je suša in ni vode, ne moreš pridelovati svežih lahkih vin z več kisline. Razen če jo dodajaš. Ampak potem ne moreš več govoriti o terroirju, o naravni pridelavi. Moje načelo je, da vino mora odražati lastnosti posameznega letnika,« sklene Praprotnik.
