V enem najlepših blejskih hotelov za kakšnih 60 evrov postrežejo skorajda izključno sledljivo hrano. Ob nekaj pozdravčkih dobite pet krožnikov, ki po pravilu izvirajo iz predelane slovenske tradicije in pridelkov bližnjih gorenjskih kmetij, lahko pa si sestavite tudi krajši in zato cenejši scenosled. Večerja je daljša in tudi precej dražja, dobrih sto evrov na osebo, takrat pa je na meniju tudi marsikakšna mednarodna jed.
Odveč je razpredati o jedilnici, iz katere se odpira božanski pogled na jezero, na otok s cerkvijo in prelepo Škrabčevo neorenesančno palačo v daljavi. Človeku se ob pogledu skozi okno enostavno odpre apetit, za kar poskrbi tudi suha zlata radgonska penina selection, ki jo točijo za sedem evrov in pol na kozarec. Dodelani mehurčki iz vse boljše kleti Radgonske gorice so sicer vredni vsakega evra, a je treba reči, da so v restavraciji 1906 cene vinske kapljice na kozarec vseeno nekoliko previsoke. Soliden Blažičev Jakot je tako šest evrov in pol, pri glavni mesni jedi je bil Meumov štajerski modri pinot po sedem evrov in pol, čeprav kljub mnogim prijaznim elementom še ni dosegel najboljših.
Če se vrnemo k uvodu. Osvežilna peneča kapljica je pospremila serijo malih pozdravčkov, namazov, ki so jih spremljale tople in dišeče na četrtine razrezane žemljice. Na mizo smo dobili kepico masla z limono in pehtranom, ki je zdržalo do konca podaljšanega kosila, dobili smo tudi okusno kokošjo pašteto, pa še namaz iz lešnikov, namaz iz buče in juzuja ter metin namaz. Lepe in spretno postrežene ideje v spomin na čas, ko so v naših krajih šele začeli ponujati prve avtorske ideje, ki so potem marsikje kot duh ušle iz svetilke ter podivjale. In se predvsem zelo podražile.
Ajzeponarska rihta, kot se imenuje lokalno kosilo v hotelu Triglav, se po prvih pozdravih začne z grahovim sladoledom, jogurtom s kumaricami in kozjim sirom, vse to pa oblijejo s sokom iz jabolk granny smith in bučnim oljem. Lahko bi rekli, da je šlo za nekakšno hladno juho sladko slanih okusov, ki so jih prispevali bližnji Holandec, Vrt okusov in Zavod Grunt.
Tudi za prvo toplo jed, ki smo jo podprli s konkretnim Blažičevim tokajem, so poskrbeli pri Vrtu okusov in pri blejski zadrugi. Prispevali so vsak svoje elemente za poširano jajce s porom na koruzni kremi s peteršiljevim oljem in prahom jurčkov. Solidna, zeliščna, predvsem pa avtorska jed na simpatičnih, likovno všečnih krožnikih. Morda je treba še dodati, da so bile prve jedi nemara celo preveč miniaturne, kar se je spremenilo s prvo glavno jedjo.
Očiščen kos fileja Zupanove postrvi je obetal sam po sebi, testenine fregola s špinačo, gorčičnimi semeni in pečeno skuto pa so okuse dvignile še za raven višje in lahko bi rekli, da smo jedli eno najbolj zanimivih sladkovodnih ribjih jedi letos.
Meumov modri pinot se je srečal s porcijo račjih prsi, ki pa so bile preprosto pretrde, pri čemer ni pomagal niti preveč top nož. Rožnato meso je spremljala lastna omaka, priložili so bučni pire, gomoljno kolerabo in vodno krešo.
Tudi zadnja, sladka jed pethodnega menija je bila lokalna, gorenjska. Sodelovali so čebelarstvo Kert in lokalna zadruga, na krožniku pa so se družili sladoled iz čebeljega voska, kosi taistega voska, drobljenec bele čokolade, sladkorni »kamen« in cvetni prah. Da bi bilo vse skupaj še bolj sladko, so sladoled in spremstvo polili z mlekom z medom. Ena najbolj sladkih sladic pri nas.
Za tiste, ki si želijo nekaj več tako na karti pijač kot v sami jedilnici, ponujajo nešteto žganj, predvsem različnih viskijev. Je pa za takšno akcijo bolje prespati kar v hotelu, kjer soba v nizki sezoni stane okoli 150 evrov za dva, znatno manj kot poleti, ko je soba za pet dni (to je najkrajši čas bivanja) za dve osebi okoli 1700 evrov.
Več ocen preberite na mihafirst.si.