Pečena Aljaska: spektakularna sladica, ki skriva ledeno skrivnost
Pečena Aljaska je sladica, sestavljena iz sladoleda, naloženega med rezino biskvita in prelita s snegom iz beljakov in sladkorja, ki se nato zapeče pri visoki temperaturi, da dobi rjavo skorjico.
30. 10. 2025, 12.07
Iztok Klemenčič
Pečena Aljaska, »baked Alaska« v originalu, je povsem preprosta, a spektakularna jed, ki še danes navdušuje, saj gre v osnovi za pečeni sladoled. Pripravi se tako, da se sladoled ali kakšna sorodna zmrzlina obloži z rezinami biskvita in prelije s snegom iz beljakov in sladkorja, najprej zamrzne, nato pa se v zelo vroči pečici na hitro zapeče, da se oklep strdi in karamelizira, sladoled pa ostane hladen. Zgodba o tej kuharski čarovniji se začne z odkritjem Benjamina Thompsona, enega pionirjev moderne fizike oziroma termodinamike, ki je konec 18. stoletja spoznal, da stepeni beljaki z zračnimi mehurčki delujejo kot izolator in preprečijo, da bi toplota dosegla notranjost.
Pečena Aljaska
Sestavine
1 liter sladoleda
Biskvitna osnova:
3 jajca
90 g sladkorja
80 g moke
1 žlica stopljenega masla
2 žlici ruma ali likerja za preliv
Za sneg iz beljakov:
4 beljaki
200 g sladkorja
Ščepec soli
1/4 žličke vinskega kamna ali par kapljic limoninega soka (za stabilnost)
Priprava
1 Pečico segrejemo na 180 °C. Jajca in sladkor stepamo pet do šest minut, dokler masa ni svetla in puhasta. V njo nežno vmešamo presejano moko in na koncu dodamo stopljeno maslo. Zmes vlijemo v model obložen s papirjem za peko in pečemo 15–18 minut, da postane rahlo zlato rjav. Biskvit ohladimo in prelijemo z rumom ali likerjem.
2 Na ohlajen biskvit položimo plast trdo zamrznjenega sladoleda in vse skupaj postavimo v zamrzovalnik za vsaj eno uro, da se sladoled popolnoma strdi.
3 Sneg pripravimo tako, da beljake stepamo s ščepcem soli in nato postopoma dodajamo sladkor (žlico po žlico) in stepamo naprej, dokler ne dobimo gostega snega.
4 Ohlajen biskvit in sladoled vzamemo iz zamrzovalnika in ga popolnoma prekrijemo s plastjo snega iz beljakov. Plast mora biti debelela vsaj dva do tri centimetre, da bo dobro izolirala toploto.
5 Našo Aljasko denemo v zelo vročo pečico (250 °C) za tri do pet minut, oziroma toliko, da beljakova skorjica dobi zlato rjavo barvo, postrežemo pa jo takoj.
Na podlagi tega odkritja so francoski kuharski mojstri in slaščičarji začeli pripravljati sladico s sladoledom, ki so jo varovali stepeni beljaki, imenovali pa so jo omleta presenečenja – »omelette surprise« ali zamrznjena omleta – »omelette glacée«. Leta 1867 se je kot predhodnica današnje pečene Aljaske v Parizu v čast svetovni razstavi v Parizu pojavila norveška omleta (»omelette norvégienne«), ki sicer z Norveško razen asociacije na led ni imela nič skupnega. Anekdota pripoveduje o tem, da je s pridevnikom »norveška« kuhar hotel počastiti cenjenega fizika Thompsona in njegov izum, ker je Thompson živel na Bavarskem in ker je kuhar mislil, da je Bavarska na Norveškem, pa je jed poimenoval norveška omleta.
/ Foto: iStock
Kostanjeva juha
Sestavine
300 g kostanja
40 g masla
1 manjša čebula, drobno sesekljana
1 korenček, narezan
1/2 stebla zelene
1 strok česna
750 ml zelenjavne ali piščančje jušne osnove
150 ml smetane za kuhanje
Sol in poper
Ščepec muškatnega oreščka
50 ml suhega belega vina
1 vejica timijana
1 lovorjev list
Peteršilj
Priprava
Kostanj skuhamo in dobro olupimo. V loncu raztopimo maslo in dodamo čebulo, korenček, zeleno, česen in vino ter vse skupaj pražimo pet minut. Dodamo kostanje, timijan ali lovor in zalijemo z osnovo in kuhamo dvajset minut. Zelišča odstranimo in juho zmešamo v gladko kremo. Na koncu dodamo smetano, muškatni orešček ter solimo in popramo po okusu. Juho postrežemo vročo z nekaj pečenimi kostanji in sveže sesekljanim peteršiljem.
No, prava pečena Aljaska je nastala še istega leta v New Yorku, avtor recepta pa je bil francoski kuharski zvezdnik tiste dobe Charles Ranhofer, ki je delal v znameniti newyorški restavraciji Delmonico's. Ime je sladica dobila v čast dogodku, ko so ZDA marca leta 1867 od Ruskega imperija za 7,2 milijona dolarjev kupile Aljasko, ki je sicer uradno 49. zvezna država ZDA postala šele 3. januarja 1959. Originalni recept se je sicer imenoval Aljaska Florida, kar naj bi poudarjalo kontrast med ekstremnim mrazom in vročino oziroma simbiozo mrzlega sladoleda, zapečenega v vroči pečici. V Delmonico's so pečeno Aljasko stregli kot atrakcijo po svojih že tako prestižnih menijih.
/ Foto: DZS
Pečeno jagnječje stegno
Sestavine
1 jagnječje stegno
1 velik korenček
1 por
1 večja čebula
4 stroki česna
2 dcl belega vina
Timijan, rožmarin, sol in poper
Priprava
Korenček, por, čebulo in česen očistimo in narežemo na drobno ali rezine. Jagnječje stegno solimo, popopramo in postavimo v pekač. Posujemo ga s svežim ali posušenim rožmarinom in timijanom in narezano zelenjavo, prelijemo z vinom. Pekač skupaj s stegnom pokrijemo s folijo in damo v hladilnik za vsaj tri ure. Marinirano stegno odkrijemo in postavimo v pečico ogreto na 160 stopinj Celzija za približno dve uri. Vmes ga večkrat obrnemo in po potrebi zalijemo s tekočino. Postrežemo ga s pire krompirjem, pečenim krompirjem ali kuhanim rižem.
Originalna sladica je vsebovala banane, orehov biskvit in pečeno stepeno smetano, Ranhofer pa je recept objavil v svoji kuharski knjigi leta 1894. Šele z objavo kuharske knjige Fannie Farmer's Boston Cooking-School Cook Book leta 1896 je sladica postala znana kot pečena Aljaska. V 19. stoletju je pečena Aljaska simbolizirala moč in razkošje ter je zato postala statusna sladica. Je pa priprava zahtevala visoko znanje slaščičarstva, zato se v domačih kuhinjah ni prijela. Zato pa je v zadnjih desetletjih priprava tega pečenega sladoleda doživela nov razcvet, tako v restavracijah kot tudi v varnih zavetjih gospodinjstev.
