Ste že okusili to veličastno sladico v čast najlepši ženski?
Hruška lepe Helene (poire belle Hélène) je še ena izmed veličastnih francoskih jedi, ki na eni strani poosebljajo preproste sestavine, po drugi pa francosko kuharsko natančnost in umetniški navdih.
13. 12. 2025, 10.30
Iztok Klemenčič
Francoska klasika sladkega značaja na krožniku je ime dobila po istoimenski opereti Lepa Helena (La Belle Hélène), ki jo je leta 1864 ustvaril Jacques Offenbach, poleg Johanna Straussa mlajšega najpomembnejši skladatelj zabavne glasbe v 19. stoletju. Operete so v tiste času namreč veljale za parodijo na opere oziroma so bile predhodnice kasnejših kabaretnih predstav, začinjenih s precejšnjo mero plesa, humorja pa tudi erotike.
Hruška lepe Helene
Sestavine
4 hruške (sočne, a čvrste, po možnosti sorte viljamovka)
1 l vode
300 g sladkorja
1 vaniljev strok
1 trak limonine lupine
200 g temne čokolade (55–70 % kakava)
150 ml vode
20 g sladkorja
vaniljev sladoled
Priprava
1 Hruške olupimo, pri čemer ohranimo peclje cele, in jim rahlo obrežemo dno, da stojijo pokonci. Ko jih olupimo, jih takoj potopimo v hladno vodo z nekaj kapljami limoninega soka, da ne porjavijo.
2 V lonec nalijemo en liter vode, dodamo sladkor, semena enega stroka vanilje in trak limonine lupine. Sirup segrevamo do vretja, nato zmanjšamo ogenj in vanj nežno potopimo hruške. Poširamo jih od deset do dvajset minut, odvisno od zrelosti. Hruška mora biti mehka na pritisk, a ne razkuhana. Hruške zatem pustimo, da se ohladijo v sirupu, saj le tako ostanejo sočne in aromatične.
3 Čokolado nasekljamo na drobno, v manjši posodici pa zavremo 150 mililitrov vode skupaj s sladkorjem. Dodamo čokolado, zmanjšamo ogenj in mešamo, dokler ne dobimo popolnoma gladkega in tekočega čokoladnega preliva.
4 Lepo Heleno postrežemo tako, da na vsak krožnik položimo eno poširano hruško, ob njej naj se znajde kepica vaniljevega sladoleda, s stopljeno čokolado pa, kot veleva originalni recept, prelijemo le hruške, sladoleda pa ne.
Opereta Lepa Helena je bila satirična glasbena in pevska parodija na antični mit o Heleni, najlepši ženski na svetu in začetku trojanske vojne, v njem pa se je Offenbach posmehoval družbeni morali, političnim intrigam in človeški nečimrnosti, ki je vladala v Franciji v času drugega cesarstva pod Napoleonom III., za katerega zgodovina sicer pravi, da je celo sam obiskoval njegove predstave in jim navdušeno ploskal. Po premieri, v glavni vlogi je nastopila takrat največja operetna zvezda Hortense Catherine Schneider, ki je povsem navdušila zabavno glasbeno navdahnjene Parižane in Parižanke, se je lepa Helena z odrskih desk zakotalila še v kuhinje, v katerih so razvajali pariško smetano, tako da je nastal kup jedi, ki so poveličevale Offenbachovo lepotico, vendar je le ena doživela svojo slavo v vsej svoji veličini. Hruška lepe Helene.
/ Foto: iStock
Koruzna juha s popečeno slanino
Sestavine
400 g koruze (zamrznjena ali iz konzerve)
1večji krompir
1 večja čebula
2 stroka česna
1 l zelenjavne ali piščančje jušne osnove
2 žlici oljčnega olja
sol in poper po okusu
100–150 g slanine
svež drobnjak ali peteršilj
Priprava
V segreti ponvi na srednje močnem ognju popečemo na koščke narezano slanino, da postane zlato rjava in hrustljava, ter jo preložimo na papirnato brisačo, da se odcedi. V večjem loncu segrejemo dve žlici oljčnega olja in na njem najprej posteklenimo sesekljano čebulo, pridamo sesekljani česen in ga rahlo popražimo, da izpusti aromo. Nato dodamo na kocke narezan krompir in koruzo, premešamo in vse skupaj pražimo kaki dve minuti, zatem pa prilijemo jušno osnovo, solimo in popramo in kuhamo dvajset minut, da krompir postane mehek. Juho odstavimo in jo narahlo zmešamo s paličnim mešalnikom, le toliko, da se okusi premešajo, koruza pa bolj kot ne ostane cela. Juho postrežemo v globokih krožnikih s koščki popražene slanine in peteršiljem ali drobnjakom.
V sladkornem sirupu kuhano hruško, prelito s čokolado in postreženo v harmoniji z vaniljevim sladoledom, naj bi ustvaril Auguste Escoffier, ena največjih kuharskih veličin v zgodovini Francije, potem ko je tudi sam prišel poslušat Hortense Catherine Schneider v vlogi lepe Helene in se tako glavni junakinji kot pevki priklonil s sladico. Escoffierjeva hruška je bila v osnovi preprosta jed, vendar so jo na začetku stregli le prefinjenim jedcem v najboljših restavracijah po Franciji, Nemčiji in Avstriji. Tudi v številnih kuharskih knjigah iz tistega obdobja se je je oprijel vzdevek »dessert de prestige« oziroma prestižna sladica, s to razliko, da jo je po skrbno prebranem receptu doma pripravil tudi kakšen manj profesionalni kuhar, zato je kmalu postala del mnogih nedeljskih kosil in družinskih praznovanj v srednji Evropi.
V skledi zmešamo mleto meso, na povsem majhne delčke sesekljano eno čebulo, strt ali na drobno narezan česen, sol, poper, papriko, olje in ščepec sode bikarbone. Maso gnetemo vsaj tri minute, da se poveže, nato jo pokrijemo s folijo in pustimo eno uro v hladilniku, da se razvijejo okusi. Maso razdelimo na štiri enake dele in oblikujemo okrogle pleskavice, debeline približno 1,5 centimetra. Pečemo jih v ponvi z malo olja ali na žar plošči, čas peke pa je štiri do pet minut, odvisno od debeline pleskavice, saj mora biti ta dobro zapečena in ohraniti sočno naravo v notranjosti. Krompir olupimo in narežemo na palčke, ki jih operemo in dobro osušimo. Olje segrejemo na približno 170 stopinj Celzija in v njem cvremo krompir najprej pet minut, da se zmehča, nato ga vzamemo ven, da se ohladi, nato pa ga še enkrat potopimo v nekoliko bolj vroče olje (180 stopinj Celzija), da pomfrit postane hrustljav. Pleskavico in pomfrit postrežemo v družbi ajvarja na kolobarje narezanih dveh čebul, na krhlje narezanega paradižnika in nekaj listov zelene solate.
V precej sodobnih različicah hruško poširajo v vinu, čokolado pa plemenitijo s smetano, vendar osnovni recept zahteva le sladkorni sirup z vaniljo, čokolada pa sijočo teksturo, tako kot je zapovedal Escoffier, pridobi le po mešanju z vodo.
