Jed, ki bi jo lahko imenovali sveta preproščina, saj je pripravljena iz sestavin, ki so vedno pri roki, ima na Irskem prav posebno mesto med tamkajšnjimi kulinaričnimi posebnostmi. Kot veleva zgodovina, colcannon oziroma cál ceannann v stari irščini pomeni glava belega zelja, ki so ga Irci poznali bistveno prej kot krompir.
Ta je na Irsko zašel šele v 16. stoletju, in še to, kot pravi legenda, povsem po naključju, ko je neka španska vojaška ladja nasedla na čereh zahodne irske obale. Irci so tako kot večina evropskih narodov prišleka iz Južne Amerike vzeli za svojega in od takrat naprej je krompir ob zelju tam eno najbolj uporabnih živil, ki so pomagala premagovati lakoto.
Do sredine 18. stoletja naj bi si kar tretjina prebivalcev tešila glad prav s to jedjo, pripravljeno iz zelja ali ohrovta in krompirja, ki so ga obogatili še s kančkom masla in mleka. Colcannon je postal tako oboževan, da so o njem pisali otroške pa tudi bolj resne pesmice ljudskega značaja. Kako zelo so ga čislali, pove tudi to, da so z njim najpogosteje pogostili obiskovalce na svojem domu. Posebno mesto je imel in ga še vedno ima tudi ob raznih praznikih, posebno ob irskem največjem, dnevu sv. Patrika, in dnevu sv. Brigite iz Kildara, kraja blizu Dublina, najbolj čaščene svetnice med Irci, ki so ji sezidali celo več cerkva kot svojemu narodnemu svetniku sv. Patriku, pa tudi na noč čarovnic (All Hallow's Eve oziroma Hallow Eve), ki jo zaznamujejo v noči z 31. oktobra na 1. november oziroma na večer vseh svetih. Prav na ta poseben dan sta, kot je mogoče prebrati, nastala prvi uradni zaznamek in opis jedi v dnevniškem zapisu velškega popotnika in politika Williama Bulkelyja, ki je to danes znamenito jed malical na noč čarovnic v Dublinu leta 1735 in jo opisal kot čudovito jed. Irski pire krompir, obogaten z zeljem ali ohrovtom, poleti mu radi dodajajo tudi mlado čebulo, v novejših časih pa por, je bila in je še pogostokrat tudi jed, s katero poveličujejo vraževerje, saj vanjo še posebej na noč čarovnic oziroma dan vseh svetih tradicionalno skrijejo kakšno drobnarijo, na primer prstan, kovanec, naprstnik ali košček blaga, ki simbolizira in napoveduje prihodnost. Kovanec v prihajajočem letu pomeni bogastvo, košček krpe revščino, prstan pa seveda poroko.