Kombuča, vodni kefir, probiotično pivo, adaptogena kava, nootropni shot napitki, vitaminske vode, sodavice in podobe tekočine, ki vsebujejo dodane sestavine z določenimi učinkovinami, s katerimi si bomo, sodeč po etiketah in reklamnih sporočilih, okrepili telo in duha, so v zadnjih letih postale izjemno priljubljene, celo tako zelo, da so tako imenovane funkcionalne pijače postale najhitreje rastoča kategorija globalnega trga pijač. Nove generacije pač ne iščejo napitkov, ki zgolj gasijo žejo, ampak želijo popiti nekaj takšnega, kar hkrati s hidracijo podpira še črevesje, umirja stres, izboljša koncentracijo, povečuje raven testosterona in krepi odpornost telesa.
Izstopajo fermentirane pijače
Čeprav se zdi, da gre za sodobni trend, imajo funkcionalne pijače precej dolgo zgodovino. Že v 19. stoletju so se v Evropi in ZDA pojavljali toniki z izvlečki zelišč, začimb in drugih stimulativnih snovi. Ena najbolj znanih zgodnjih pijač poleg kave in čaja, ki sta skozi zgodovino imela poseben funkcionalen status, je bila kokakola, saj so jo leta 1886, ko je prišla na trg, predstavljali kot krepčilni tonik z izvlečkom listov koke in kofeinom. Leta 1965 je luč sveta ugledal še gatorade, prva izotonična pijača za športnike, ki so jo razvili v enem od znanstvenih laboratorijev, da bi z njo pomagali igralcem ameriškega nogometa ekipe Florida Gators pri nadomeščanju tekočine in elektrolitov, izgubljenih med intenzivnimi treningi in tekmami v vročem podnebju Floride. Prav gatorade, čigar ime izhaja iz imena ekipe Gators, je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja postal najbolj globalna pijača, povezana s športom, saj so po njej posegali tako profesionalni športniki kot rekreativci in pa seveda vsi tisti, ki so hoteli postati del novega svetovljanskega duha.
V osemdesetih in devetdesetih letih so svetovni trg preplavile prve energijske pijače, med katerimi je bil in je še najbolj znan red bull, ki se je v Evropi začel prodajati leta 1987, najprej v Avstriji. Ustanovitelj rdečega bika Dietrich Mateschitz je formulo prilagodil tajski pijači krating daeng, ki so jo razvili farmacevti leta 1976 v Bangkoku kot napitek za delavce, voznike tovornjakov in ljudi, ki so morali biti budni več kot običajni ljudje, in jo trgu predstavil kot energijsko pijačo za urbano aktivno populacijo. V zadnjem desetletju je svetu pijač zavladala nova generacija funkcionalnih pijač, ki stavijo predvsem na naravne in zdrave sestavine. Med njimi izstopajo predvsem fermentirane pijače, kot je kombuča oziroma fermentiran čaj, in najrazličnejše vitaminske vode, sodavice, energijski napitki, shoti, adaptogeni in nootropični napitki, ki so se iz specializiranih trgovin za zdravo prehrano preselili na police največjih supermarketov.
Pomoč v boju proti stresu
Novo generacijo zdravih pijač se najpogosteje povezuje z Japonsko. Leta 1984 je namreč tamkajšnje ministrstvo za izobraževanje začelo raziskovalni projekt o tem, kakšno vlogo ima pravzaprav hrana na človeško telo, in v sklopu tega je nastala beseda functional food oziroma funkcionalna hrana. Leta 1991 je sledila revolucionarna regulativa FOSHU (Foods for Specified Health Uses, kar bi v slovenščini pomenilo živila za določeno zdravstveno uporabo), v okviru katere so uvedli prvi sistem na svetu, ki je dovoljeval zapisovanje zdravstvenih trditev na embalaži hrane in pijače, tako da so ljudje dobili nove prodajne slogane v smislu, da posamezne pijače izboljšujejo prebavo, znižujejo holesterol, krepijo imunski sistem in podobno, vendar so se te trditve smele uporabljati le po znanstveni presoji in odobritvi. Ta val se je iz Azije razširil v Evropo in ZDA, najprej z vitaminiziranimi vodami in najrazličnejšimi izotoničnimi in energijskimi pijačami, prava eksplozija pa se je zgodila po letu 2015 z valom adaptogenov in nootropikov, ki jim je dodaten pospešek dala še pandemija covida in nove generacije, ki namesto nočnega življenja in uživanja alkoholnih ter sladkih pijač raje hodijo v telovadnice in velnese ter se prehranjujejo v skladu z zapovedmi najrazličnejših diet in pijejo najrazličnejše pijače (od vode, sodavice, čaja do kave ali celo piva) z dodanimi probiotiki, zdravilnimi gobami, infuzijami zelišč in začimb, skratka z vsem, kar ima okus in vonj po zdravem načinu življenja.
Prav nootropiki in adaptogeni so danes ena najbolj čislanih zadevščin v svetu modernih funkcionalnih pijač. Nootropiki so na primer snovi, ki naj bi pozitivno vplivale na spomin, koncentracijo in kreativnost ter niso več omejene le na laboratorije ali pa nedovoljene snovi, ampak jih je mogoče najti tudi v obliki najrazličnejših tekočin, ki obljubljajo več energije, boljši spomin in močan odziv na stres. Izraz nootropiki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uvedel romunski psiholog in kemik Corneliu Giurgea, v pijačah s tem imenom pa najpogosteje najdemo L-teanin oziroma aminokislino iz zelenega čaja, ginko, kofein v nižjih odmerkih, zdravilne gobe, kot je resasti bradovec, vitamine iz skupine B, holin in razne rastlinske izvlečke, ki podpirajo najrazličnejše možganske funkcije. Pri adaptogenih pa gre za naravne snovi, najpogosteje v obliki rastlinskih izvlečkov ali medicinskih gob, za katere se verjame, da pomagajo telesu v boju s stresom, izraz pa se je prvič pojavil v štiridesetih letih prejšnjega stoletja v Sovjetski zvezi, ko so raziskovali rastline, ki bi lahko povečale odpornost organizma brez škodljivih stranskih učinkov. Med dandanes najbolj cenjene adaptogene sodijo ašvaganda, rodiola oziroma rožni koren, goba reishi in tulsi ali sveta bazilika.
Razlika v regulaciji med EU in ZDA
Če smo pred časom govorili o širokem spektru superživil v obliki prehranskih dodatkov, so se vse te izjemno zdrave snovi znašle še v steklenicah, plastenkah in pločevinkah ali pa v običajnih skodelicah kave, čaja ali kozarcih piva. Kot je mogoče prebrati v raznih raziskavah trga, so dandanes prav funkcionalne pijače del globalnega trga pijač, ki mu vrednost iz leta v leto skokovito narašča, sploh v ZDA. Energetske pijače imajo med funkcionalnimi pijačami največji tržni delež, izredno hitro pa raste prav prodaja pijač s probiotiki, adaptogeni, nootropiki, je pa res, da je segment adaptogenih in nootropnih pijač v Evropi precej strožje reguliran kot v ZDA. Ključna razlika je v tem, kaj se sme trditi na embalaži in v oglaševanju. V EU tako na etiketi ne sme pisati, da pijača zmanjšuje stres ali izboljšuje koncentracijo, če za to ni odobrene trditve na ravni EU, večina adaptogenov in nootropikov pa še nima odobrenih zdravstvenih trditev pri Evropski agenciji za varnost hrane, zato so proizvajalci iz ZDA lahko marketinško veliko bolj neposredni pri oglaševanju novih funkcionalnih pijač.
