V času, ko police trgovin polnijo draga eksotična »superživila«, pogosto pozabljamo na tista, ki nam jih narava ponuja povsem brezplačno – in to dobesedno pred domačim pragom. Ena takšnih prezrtih dragocenosti je navadna kopriva (Urtica dioica). Rastlina, ki se ji na sprehodih raje izognemo v širokem loku, v sebi skriva izjemen prehranski in zdravilni potencial, ki so ga poznale in cenile že naše babice.
Kaj vsebujejo koprive in zakaj so tako zdrave?
Kopriva je pravi naravni multivitaminski kompleks. Njena hranilna vrednost zlahka prekaša marsikatero gojeno zelenjavo, celo priljubljeno špinačo. Vključitev kopriv v prehrano prinaša številne koristi za naše telo, saj so izjemno bogate z vitaminom C (vsebujejo ga več kot limone), vitaminom A, ki je ključen za dober vid in kožo, ter vitaminom K, ki pomaga pri strjevanju krvi in ohranjanju zdravih kosti. Prisotni so tudi vitamini skupine B. Koprive so tudi odličen rastlinski vir železa, zato so idealne za ljudi, ki se spopadajo s slabokrvnostjo. Prav tako vsebujejo veliko kalcija, magnezija in kalija. V nasprotju z večino divje zelenjave imajo koprive presenetljivo visok delež beljakovin in so polne antioksidantov, ki telo ščitijo pred prostimi radikali. Koprive delujejo močno diuretično (pospešujejo odvajanje vode), pomagajo pri čiščenju sečil, pospešujejo prebavo, delujejo protivnetno in lajšajo težave z revmo ali artritisom.
Zakaj v kuhinji uporabljamo le mlade koprive?
Ko govorimo o kulinarični uporabi, velja zlato pravilo: nabiramo in uživamo le mlade koprive. Za to obstajata dva ključna razloga. Mladi vršički so nežni, mehki in polnega okusa. Ko rastlina postane starejša in večja, stebla in listi postanejo žilavi ter grenki, kar jedi uniči teksturo. Starejše koprive, zlasti po tem, ko že zacvetijo, začnejo v listih tvoriti mikroskopske kristale kalcijevega karbonata, imenovane cistoliti. Ti kristali lahko dražijo ledvice in sečila, zato se uživanju starih kopriv raje izognemo.
Kje in kdaj jih nabiramo?
Nabiranje kopriv je preprosto, a zahteva nekaj predpriprave in zdrave pameti. Najboljši čas za nabiranje je zgodnja pomlad – marec, april, maj. Ko kopriva v poznem poletju požene nove poganjke (na primer po košnji), pa lahko nabirate tudi te jesenske vršičke. S škarjami ali prsti odščipnemo le zgornje tri do štiri pare listov (vršičke).
Ključnega pomena je lokacija. Kopriv nikoli ne nabiramo ob prometnih cestah, na škropljenih poljih ali ob robu industrijskih con, saj rastline iz tal vsrkavajo tudi težke kovine in nitrate. Poiščite gozdne obronke, čiste travnike in bregove potokov, daleč od civilizacije.
Ne pozabite na debelejše vrtnarske ali gumijaste rokavice, dolge rokave in škarje. Koprive imajo na listih in steblih drobne dlačice z mravljično kislino in histaminom, ki ob dotiku povzročijo znano pekočo bolečino in mehurčke.
Kako koprive najbolje pripraviti?
Pekočih dlačic se znebimo zelo preprosto – s toplotno obdelavo ali mehanskim uničenjem. Koprive so v kuhinji izjemno vsestranske in jih lahko uporabimo povsod tam, kjer bi sicer uporabili špinačo ali blitvo.
Blanširanje: Sveže nabrane koprive (v rokavicah!) operemo in za 1 do 2 minuti potopimo v vrelo osoljeno vodo, nato pa jih na hitro ohladimo v hladni vodi. S tem uničimo pekoče dlačice in ohranimo čudovito zeleno barvo. Tako pripravljene koprive lahko nasekljamo za prilogo s krompirjem.
Kremne juhe: Prepražite malo čebule in česna, dodajte krompir in koprive, zalijte z jušno osnovo in skuhajte. S paličnim mešalnikom ustvarite gladko, žametno spomladansko juho.
Pesto: Če želite koprive uporabiti surove (v obliki pesta), jih morate res dobro zmiksati v močnem mešalniku skupaj z olivnim oljem, oreščki, česnom in parmezanom. Mehanska obdelava bo dlačice povsem uničila.
V smutijih: Nekaj lističev mlade koprive lahko dodate v jutranji zeleni smuti z banano in jabolkom. Tudi tukaj bo močan mešalnik poskrbel, da napitek ne bo pekoč.
Čaj: Nabrane vršičke lahko posušite v senci in shranite za zimo. Koprivni čaj je odlično sredstvo za pomladansko razstrupljanje telesa.
