Nigella Lawson se je rodila leta 1960 v Londonu. Odraščala je v premožni in vplivni družini v Kensingtonu, eni najbolj znamenitih velemestnih četrti, znani po tem, da so tam živeli le premožnejši Londončani. Njen oče Nigel Lawson je bil politik in član konservativne stranke, kasneje lord Lawson of Blaby, in je v vladi Margaret Thatcher deloval kot chancellor of the exchequer, kar je ena najpomembnejših funkcij, primerljiva z ministrom za finance v drugih državah, saj ima ta državni urad ključno vlogo pri vodenju gospodarstva, proračuna in fiskalne politike. Mama Vanessa Salmon pa je bila dedinja podjetja J. Lyons & Co., ki je imelo verigo kavarn in trgovin po vsem kraljestvu ter proizvodnjo peciva, čajev, sladoledov, čokoladnih slaščic in pekovskih izdelkov. Nigela Lawson je na Univerzi v Oxfordu diplomirala iz srednjeveške in moderne literature ter se po študiju pri triindvajsetih najprej zaposlila kot knjižna kritičarka pri tedenskem časopisu Spectator, v katerem so objavljali eseje o družbi, morali, umetnosti in filozofiji, kasneje je pisala in urejala literarne vsebine za Sunday Times, Daily Telegraph, Evening Standard, revijo Vogue ter nedeljski časopis Observer, v katerem je zaslovela kot kritičarka hrane v restavracijah.

Sredi devetdesetih let je začela nastopati na televiziji, vendar le kot gostja in komentatorka vsebin dnevnih časopisov, recenzirala je knjige in se sem ter tja pojavila v oddaji Nigel Slater's Real Food Show, britanski televizijski kuharski oddaji, ki jo je vodil priznani kuhar, pisec in novinar Nigel Slater.

Kako postati boginja v kuhinji

Medtem ko je pisala za časopise in nastopala na televiziji, je doma strastno kuhala in izpopolnjevala najrazličnejše recepte, pri čemer je bilo njeno vodilo, da je kuha čim manj zapletena. Leta kasneje je pripovedovala, da se je proti paniki zaradi rokov oddaje člankov borila z rezanjem zelenjave, kuhanjem juh ali mešanjem česar koli, kar se je cmarilo ali brbotalo za štedilnikom, njeni najlepši spomini, povezani s hrano in kuhanjem, pa izvirajo iz študentskih dni – na kosilo ali večerjo v malezijski restavraciji, na nakupovanje sestavin na oxfordski pokriti tržnici ali na pripravo čebulne juhe, po kateri je bila znana med prijatelji.

Po obisku ene izmed ponesrečenih domačih gostij konec devetdesetih, se je odločila napisati prvo knjigo. »Bila sem na večerji, med katero je gostiteljica ves čas tekala od mize k štedilniku in nazaj, na koncu pa sem jo slišala glasno jokati v kuhinji, ker ni šlo vse po načrtu in se ji je ponesrečil karamelni puding. Menim, da se preveč ljudi pretirano napreza, da bi v domači kuhinji pripravili pojedino, s kakršno ti postrežejo v restavraciji, in prav temu sem se želela upreti ter prikazati, kako enostavno je dati nekaj dobrega na mizo,« je razlagala leta 1998 ob izidu prve knjige How to eat: The pleasures and principles of good food oziroma Kako jesti: Užitki in načela dobre hrane, ki je takoj postala svetovna uspešnica in povod za njeno prvo televizijsko oddajo Nigella bites, ki jo je predvajal Channel 4.

Druga knjiga z naslovom How to be a domestic goddess oziroma Kako biti domača boginja, v kateri se je posvetila slaščicam in pekovskim izdelkom, je Lawsonovo katapultirala med zveznike največjega formata v Združenem kraljestvu. V naslov knjige, ki je izšla leta 2000, so se obregnile različne feministične skupine, češ da bi ga lahko razumeli kot ponižujoč za ženske, vendar je bila to za Lawsonovo kvečjemu dobra reklama. V treh mesecih je prodala 180.000 primerkov in bila izbrana za britansko avtorico leta.

Na televiziji je bila prav tako uspešna kot pri pisanju. Prvo sezono kuharske serije Nigella bites, ki so jo snemali v njenem londonskem domu, oziroma Kuhajmo z Nigelo, kot so jo prevedli pri nas, si je v povprečju ogledalo 1,9 milijona gledalcev, prinesla pa ji je tudi nagrado za televizijsko oddajo, ki jo podeljuje Guild of Food Writers, ter nagrado organizacije World Food Media Awards ​ za najboljšo televizijsko kulinarično oddajo leta 2001. Oddaji je sledila še knjižna uspešnica z recepti z enakim naslovom, tako knjiga kot serija pa sta se preselili še v ZDA.

Zasebno življenje – javna drama

Leta 2003 je Lawsonova nadzirala jedilnik in pripravo kosila, ki ga je Tony Blair priredil na Downing Streetu 10 za Georgea W. Busha in njegovo ženo Lauro Bush med njunim državniškim obiskom v Združenem kraljestvu, dve leti kasneje pa je z BBC podpisala pogodbo za tridelno kuharsko oddajo z naslovom Nigella's christmas kitchen ali Nigellina božična kuhinja po naše in že prvi dve epizodi sta dosegli neverjetno visoko gledanost. Knjige in oddaje so si sledile kot po tekočem traku, kot gostja je nastopala v najrazličnejših oddajah doma, v Avstraliji in ZDA, bila je gostja v nekaj Masterchefih, za seboj ima več kot dvajset televizijskih oddaj in štirinajst knjig, pri katerih se je števec prodaje trenutno ustavil pri več kot osmih milijonih.

Prvo sezono kuharske serije Nigella bites, ki so jo snemali v njenem londonskem domu, oziroma Kuhajmo z Nigello, kot so naslov prevedli pri nas, si je v povprečju ogledalo 1,9 milijona gledalcev.

Kakšen medijski vpliv je imela in ga še ima na Britanskem otočju, pove tudi anekdota, ko je leta 2006 v svoji oddaji Nigellina božična kuhinja omenila, kako dobra je gosja mast za pripravo prilog k božični večerji, in v trenutku je po vsem kraljestvu prodaja gosje maščobe neverjetno narasla. Pri trgovskem gigantu Tescu so objavili, da so prodali še enkrat več gosjega »masla« kot sicer, podobno je bilo tudi s suhimi slivami, ki jih je uporabila v enem izmed svojih kuharskih podvigov na televiziji.

Če je imela in seveda še ima zelo uspešno službeno kariero, pa je imela v zasebnem življenju kar precejšnjo nesrečo. Leta 1986 se je poročila z novinarjem Johnom Diamondom, s katerim sta se spoznala, ko sta oba delala za londonski Times. Leta 2001 je Diamond, s katerim imata dva otroka, umrl zaradi raka, taista bolezen pa je prej – leta 1985 in 1992 – pokopala še njeno mamo in sestro.

Tudi njen drugi zakon ni imel srečnega konca, leta 2003 se je poročila z milijonarjem, ustanoviteljem agencije Saatchi and Saatchi in mednarodnim trgovcem z umetninami Charlesom Saatchijem, ki ga je ob ločitvi leta 2013 obtožila, da jo je čustveno zlorabljal, nadzoroval in izpostavljal intimnemu terorizmu, kot se je izrazila v medijih, ločila pa sta se takoj po tem, ko so v tabloidu Sunday People paparaci objavili fotografijo, kako jo mož v navalu besa v neki restavraciji stiska za vrat.

Njeno zasebno življenje je postalo javna drama tudi na sojenju italijanskima sestrama Elisabetti in Francesci Grillo, ki sta delali kot njeni in moževi osebni asistentki. Leta 2013 sta bili obtoženi, da sta zlorabili kreditne kartice podjetja Saatchi & Lawson in neupravičeno porabili več kot 680.000 funtov za osebne nakupe, luksuzna oblačila, letalske vozovnice, hotelske nočitve, dizajnerske torbice in drugo. Sojenje je postalo prava medijska senzacija, še sploh po tem, ko so odvetniki obrambe zatrjevali, da sta imeli sestri dovoljenje za porabo denarja, ker naj bi Lawsonova uživala kokain, marihuano in še nekaj drugih substanc, v zameno za molk pa jima je pustila, da zapravljata.

Zasvojena z mamili ali ne?

Pred sodiščem je sicer priznala, da je v določenih obdobjih res občasno uživala kokain in marihuano, predvsem v času hude osebne stiske ob bolezni in smrti prvega moža ter v stresnem zakonu s Saatchijem, vendar je odločno zanikala, da bi bila zasvojena z drogami ali da bi komu dala dovoljenje, da zapravlja njen in denar nekdanjega moža. Po dolgem in odmevnem sojenju sta bili sestri Grillo decembra 2013 oproščeni vseh obtožb, ker je sodnik ugotovil, da je bil primer prežet z osebnimi konflikti in medijsko pozornostjo, zaradi česar je težko jasno razločiti dejstva. Je bil pa to eden najbolj medijsko odmevnih primerov v britanski sodni praksi, saj se je bolj kot z goljufijo ukvarjal z osebnim življenjem slavne kuharice, ki še vedno živi v Londonu, ima svojo linijo kuhinjskih pripomočkov in veliko nastopa na televiziji. Trenutno se ukvarja s promocijo avstralskega turizma in kulinarike, novembra 2025 se je povezala z Greggsom, eno najbolj priljubljenih britanskih verig hitre hrane, specializirane za cenovno dostopne pekovske in slane prigrizke, neumorno deli nasvete za ohranjanje lepote in ličenje, objavlja zgodbe in recepte na svoji spletni strani in še vedno trdi, da s hrano izkazujemo ljubezen do sebe, zato neumorno zavrača vse, kar je povezano z dietami in shujševalnimi kurami. 

Priporočamo