Vino se je v zadnjih dvajsetih letih podobno kot delnice, nepremičnine, drage kovine ali umetnine prelevilo v eno bolj zanimivih alternativnih naložb, tako da je marsikateri ljubitelj vin, ki je svojo zbirko plemenitil s prestižnimi etiketami, prišel do spoznanja, da medtem ko delniški trgi plešejo po taktih geopolitičnih pretresov, nepremičnine pa so drage za vzdrževanje, njegova plemenita vina spokojno zorijo v domači kleti, medtem pa jim vrednost narašča. In to dokazujejo tudi številke.
Od osem do dvanajst odstotkov letnega donosa
Liv-ex Fine Wine 1000, najpomembnejši globalni indeks, ki spremlja cene tisoč prestižnih vin z vsega sveta, se je med letoma 2014 in 2023 povečal za približno petdeset odstotkov. V letošnjem letu naj bi bil ta trg vin naložbene narave vreden 6,2 milijarde evrov. Ta indeks je zasnovala londonska borza Liv-ex (London International Vintners Exchange), platforma, prek katere profesionalni trgovci z vini iz več kot štiridesetih držav dnevno kupujejo in prodajajo steklenice najvišjega razreda, ki prihajajo predvsem iz Burgundije, Bordeauxa, Šampanje, doline Rone pa tudi iz Toskane, Piemonta, Kalifornije. Za tiste, ki ne želijo fizično rokovati z vinom, pa obstajajo že vinski investicijski skladi, kot je na primer Cult Wines ali Vindome, ki oblikujejo portfelje najboljših vin in vlagateljem ponujajo donos brez skrbi glede skladiščenja, najmlajši trend pa so platforme, kot je WineChain, kjer se lastništvo steklenic potrjuje z nezamenljivimi žetoni NFT, tako da ima vsaka steklenica ima svojo digitalno identiteto, kar odpravlja ponaredke in omogoča hitro trgovanje po vsem svetu. Kot je mogoče prebrati v najrazličnejših člankih, ki omenjajo vina kot naložbo, razni vinski posredniki pravijo, da se lahko vinski vlagatelji ob premišljenem izboru nadejajo od osem do dvanajst odstotkov letnega donosa, kar je primerljivo z donosnostjo najrazličnejših umetniških del ali redkih viskijev, ob tem, da če se finančni del zgodbe ne izteče ravno po načrtih, še vedno ostane nekaj, v čemer je mogoče uživati.
In prav to je za mnoge vlagatelje ključni razlog, zakaj so naložbe v vino bolj prijazne kot pa nenehno buljenje v suhoparne borzne grafe in bilance z delnicami. Po podatkih ene najbolj znanih vinskih platform wine-searcher.com cene premium vin, torej tistih, ki stanejo več kot dvesto evrov za steklenico in predstavljajo okoli sedem do osem odstotkov celotne maloprodaje, precej rastejo. En tak precej v nebo vpijoč podatek je denimo ta, da je cena vina ene najbolj znanih vinskih hiš Domaine de la Romanée-Conti iz Burgundije letnika 2010 v petnajstih letih narasla z okoli dvanajst tisoč evrov na več kot štirideset tisoč evrov. Nasploh vina te znamenite blagovne znamke veljajo za največji investicijski čudež. Steklenica modrega pinota Domaine de la Romanée-Conti iz leta 1945 velja za najdražjo prodano steklenico na svetu, leta 2018 je bila na dražbi hiše Sotheby's v New Yorku prodana za 558.000 dolarjev. To je rekord, ki drži še danes, čeprav so se steklenice vin v večjih formatih ali na dobrodelnih dražbah prodajale po še višjih cenah. Nič nenavadnega torej, da je Aubert de Villaine, solastnik posestva Domaine de la Romanée-Conti, ob priložnosti izjavil, da so velika vina so kot velika umetniška dela, ki ne izgubljajo vrednosti, ampak le pridobivajo globino.
Več kot polovica najdražjih je že naložbene narave
Tudi pri nas je vedno več takšnih, ki v vinih ne vidijo zgolj pijače, temveč priložnost za zaslužek. Eden največjih vinskih trgovcev pa tudi poznavalcev vin Gašper Čarman, ki bdi nad ustrojem vinoteke in distribucijske mreže eVino, celo pravi, da je po njegovi grobi oceni trenutno že več kot polovica nakupov dragih in prestižnih vin naložbene narave, ker so donosi lahko zelo veliki. »Trenutno nekako velja za večjo investicijsko priložnost nakup steklenic zelo starih viskijev, če jih seveda sploh lahko dobiš, potem pa že pride na vrsto vino. Ukvarjali smo se že z zelo resnim investitorjem, ki ustvarja lastno zbirko in je vanjo že vložil približno pol milijona evrov. Je pa seveda veliko več takšnih, ki kupijo steklenico ali dve in se potem odločajo, ali jo bodo prodali. En tak tipičen primer je na primer komplet vin duclot 2010, v katerem je devet steklenic najboljših bordojskih vin iz slavnih chateaujev, prodali smo jih kar nekaj. Ko je ta paket vin, v njem so vsi premier grand cruji in od devetih jih je sedem dobilo 100 točk, prišel na trg, je stal osem tisoč evrov, danes je vreden več kot šestnajst tisoč evrov. Letnik 2010 je na primer eden najboljših v zgodovini Bordeauxa, kar povečuje vrednost. Steklenica Lafite Rothschild 2010 je bila ob prihodu na trg vredna okoli osemsto evrov, danes pa na sekundarnem trgu dosega ceno tisoč osemsto evrov. Poseben primer so italijanska vina. Pred dvajsetimi leti so na primer vina barolo iz Piemonta stala na trgu največ trideset evrov, danes pa posamezne steklenice že presegajo tristo evrov,« o naložbenih vinskih donosih razlaga Čarman, ki obenem napoveduje, da se bodo tudi slovenska vina kmalu znašla med naložbenimi primerki.
Slovenska vina kot naložbeno blago
Trenutno najdražje steklenice utekočinjenega grozdja prihajajo iz Goriških brd. Carolina select rdeča zvrst iz vinske hiše Jakončič Winery iz Kozane je ovrednotena na okoli dvesto evrov, nekaj manj, okoli 150, pa staneta merlot Kozana vinske hiše Edi Simčič in numerals unico m, prav tako rdeča zvrst, ki prihaja iz hiše Marjan Simčič Domaine. »Da postane vino zanimivo v naložbenem smislu, je potrebna močna blagovna znamka. Uspešna, priznana regija je vsekakor osnova, je pa nujno potrebna tudi prisotnost vina na vinskih kartah priznanih lokalov in v spletnih prodajalnah, na katerih je vidna rast cen skozi čas. Seveda pa mora tudi kvaliteta ustrezati dolgoživosti,« razmišlja Aleks Simčič iz vinske hiše Edi Simčič.
Po njegovem mnenju je zanimanje investitorjev za vinarje seveda pozitiven, vendar se po drugi strani proti temu že borijo tudi najbolj znani vinarji, ker želijo, da se vino še vedno prodaja v zanje pomembnih restavracijah in da se steklenice njihovih vin nasploh odpirajo po nekih priporočenih cenah, ne pa da je to blago za trgovsko mešetarjenje. »Mehanizmi, ki jih uporabljajo zoper špekulativno zaslužkarstvo, so takšni, da imajo tradicionalni kupci njihovih najdražjih vin še vedno posebne cene, s tem da imajo prepoved nadaljnje prodaje tako imenovanemu tretjemu trgu investitorjev, kar morajo pokazati s praznimi steklenicami in zamaški kot dokaznim materialom, da se je vino dejansko popilo in ne preprodalo. Pred nekaj leti je verjetno največji investitorski vinar ugotovil, da se prevelik odstotek njihovega proizvedenega vina prodaja in preprodaja kot investicijsko blago in da je delež odprtih oziroma popitih steklenic bistveno premajhen, kar bi lahko pripeljalo do zasičenosti in padca interesa,« je še dodal Simčič. Imamo pa, opaža, že tudi v Sloveniji vinske navdušence, ki vina kupujejo z namenom zaslužka, pri čemer je še vedno največ naložbenikov takšnih, ki delujejo po sistemu kupim šest steklenic, prodam pet, kar pomeni, da zastonj ali za dober denar popijejo eno steklenico. »Pri nas smo sicer že imeli tudi takšne, ki so naš merlot Kozana kupili prav z namenom, da mu bo cena zrasla. Sicer pa večina kupcev, ki taka vina kupujejo pri nas, to počne z namenom, da jih sama postara in da ima s tem dodano vrednost steklenice, ki jo popije. Mi cene starejših letnikov dvigujemo s časom, ampak nikakor ne gre za dvige cen špekulativne narave oziroma borznega tipa. Za to, da bodo slovenska vina postalo resno investicijsko blago, bo potrebnih še nekaj let dela in večje število visokokvalitetnih proizvajalcev,« razmišlja Simčič.
Tudi Miha Ritonja, glavni enolog in menedžer vseh operacij od vinograda do prodaje v vinski hiši Marjan Simčič Domaine, je prepričan, da bodo slovenska vina v prihodnosti postala tudi naložbene narave. »Čeprav so to serije z omejenim številom steklenic, našega numerals unica m je v seriji le nekaj več kot tisoč, se prodaja izredno dobro. To je vino, ki ga z lahkoto postaviš v vinsko vitrino ali klet za več kot deset let ob bok najboljšim in najdražjim vinom iz Francije ali Italije, s tem da boš za bordojce moral odšteti več sto ali tisoč evrov. In cena bo z leti nedvomno narasla. Ampak na trgu naložbenih vin le ni vse tako lepo. Cene vin iz Burgundije so tako silno narasle, da je vse skupaj šlo že skoraj čez rob, tako da pričakujem, da bodo v prihodnosti padle. V Bordeauxu so na primer cene vin že pred nekaj leti padle, ob tem da so posekali na stotine hektarjev vinogradov, da lahko držijo visoke cene svojih vin,« je povedal Ritonja.
