Cene so za goste previsoke, za lastnike lokalov pa, kot sami pravijo, še veliko prenizke. Vzroki so praviloma trije: predrage surovine, težave z delovno silo in pričakovanja lastnikov, da bodo v kratkem času veliko zaslužili. Rešitev so družinske gostilne, kot jih še poznajo naši zahodni sosedje, ne pa petzvezdični turizem in lastniki, ki zgolj najemajo delovno silo, sami pa gostinstvo spremljajo z varne oddaljenosti.
V Ljubljani se s koncem leta zapirata dve mednarodni restavraciji, japonska Moysushi in mehiška Taqueria Unomás, ki pa, resnici na ljubo, nikoli nista bili naša najljubša izbira. Se pa očitno počasi in zanesljivo končuje obdobje bistrojev. Po nekaj mesecih sta propadla dva od treh poskusov novih bistrojev – Papillon in Le Bistro. Ostal je le tretji, Klas, ki pa po konceptu veliko bolj kot na bistro spominja na restavracijo.
Na Prulah je svoj koncept spreminjal legandarni bife Prulček in na presenečenje svojih gostov postal lokal, ki v ponudbo vključuje tudi azijsko hrano. Z veliko pompa je velik del svojih dejavnosti ustavila ekipa Lars&Sven, ki je hkrati napadla javnost in vlado z odprtim pismom o tem, kako se jim je slabo godilo, kako niso imeli idealnih pogojev za delo. Morda. A se zdi, da je bila velika težava tudi v tem, da so veliko investirali v napačne projekte.
V Ljubljani smo kljub vsemu dobili nekaj novih projektov. Namesto Le Bistroja so tako v Župančičevi jami dobili zelo podoben lokal Savor. V samem centru Ljubljane pa še vedno kar vrvi od povprečnih turistično – domačih gostiln. Kolikor toliko sveža je visoko leteča Ljubljančanka, ki gotovo ne bo zelo zanimala domačih gostov, nova gostilna je tudi manj kot povprečna gostilna Lectar, podružnica centrale iz Radovljice. Nova, bolj zanimiva se zdi Plečnikova južna na osrednji tržnici, ki skrbi predvsem za kosila in malice. Je pa treba reči, da v Ljubljani praktično v nobeni gostilni ne delajo, ne kuhajo in ne strežejo lastniki, ampak najeta delovna sila, ki je seveda draga in pripeljana z vseh vetrov, oziroma kontinentov.
Za razliko od Ljubljane, kjer se gostinski lokali še vedno odpirajo in predvsem zapirajo, je po Sloveniji bolj mirno. Morda gre vseeno omeniti prenovljen koncept gostišča Oaza pri Moravskih toplicah in gotovo je velika izguba za naše primorje, da so v Izoli zaprli gostilno Sonja, namesto nje pa je nastala Hiša Dual, ki ponuja enostavno morsko kuhinjo, pa tudi divjačino in bifteke ter, seveda, čevapčiče.
V Goriških Brdih so v Dobrovem so odprli novo vinoteko, ki bo poskrbela, da bodo gostje na enem mestu lahko kupili skoraj vsa najpomembnejša briška vina, vinoteka Konvin pri mejnem prehodu v Vipolžah pa je dobila streho in zdaj lahko upamo, da ne bo odprta samo občasno. In še – Vilo Vipolže, kjer je imel svojo enostavnejšo restavracijo Kruh in vino, je dokončno zapustil eden naših najboljših kuharjev Tomaž Kavčič. Osredotočil se bo na dvorec Zemono.
Gorenjska s svojo turistično ponudbo vse bolj postaja eden najmanj cenovno dostopnih delov naše dežele. Kriptomilijonarji in kar je še podobnih upravljavcev modernega denarja, ki postavljajo hotele in restavracije po svoji meri, ponujajo zelo drage sobe in drage gostilne. Zadnja med njimi je restavracija v Vili Muhr, kjer, kljub temu, da še nimajo nobene visoke ocene, že strežejo degustacijo štirih jedi za 100 evrov. Na srečo je nekaj malega realnosti še ostalo, na drugi strani je namreč v Kranju nastala zanimiva gostilna Ivan, kjer za degustacijo petih jedi zaračunajo zgolj 39 evrov.
In čeprav je država v promocijo slovenske kulinarike veliko investirala, se ne sliši prav nič zabavno, da je vodnik Michelin kljub denarju, ki ga dobi iz naše blagajne, restavraciji Strelec na Ljubljanskem gradu odvzel edino Michelinovo zvezdico v Ljubljani. Je pa letos odmevala še ena milijonska investicija, ko so na meji med Goricama so v čast Evropski prestolnici kulture postavili večnamenski, predvsem gostinski objekt Super 8. V letu 2025 so že pripravili prve kulinarične prireditve, ki jih je proti plačilu organiziral notorični Milan Kranjc, večkratni doktor, svetovalec novogoriške občine, poznavalec lepega obnašanja, očitno pa tudi lokalne kulinarike.
Članek je bil prvotno objavljen na spletni strani https://mihafirst.si
