V nedeljo je Maraton Franja že 45. leto zapored združil tisoče rekreativnih in amaterskih kolesarjev in potrdil svoj status največjega in najstarejšega kolesarskega dogodka v Sloveniji. Na ceste je letos privabil dobrih 6000 kolesarjev, ob njih pa okrog 100.000 izjemnih navijačev, ki so poskrbeli za spodbudo in dobro voljo tudi v najhujših klancih. Na najdaljši trasi, 156 kilometrov dolgi poti od Ljubljane do Cerknega in čez Kladje nazaj v prestolnico, je pedala vrtel tudi 78-letni Konrad Merlak iz Hotedršice. Ne, ni bil najstarejši kolesar, ampak eden izmed deveterice najbolj zvestih Franjinih kolesarjev, ki od leta 1982 niso izpustili niti ene preizkušnje.
Je kolesar stare šole, ki ne da prav veliko na modne in prehranske novitete. Pred startom je za zajtrk pojedel tri jajca, za na pot si je žepe napolnil z rozinami za moč in zajahal 18 let staro kolo brez sodobnih navigacijskih pripomočkov in merilnikov življenjskih funkcij. Mu je pa prav za to priložnost nadel nove gume in za vsak slučaj vzel s sabo dodatno zračnico. Najboljših časov že dolgo ne lovi več, želel si je le, da bi v cilj prispel v dobrih šestih urah brez padcev in praznih zračnic. To mu je tudi uspelo.
Franja je sestavni del njegovega življenja, nekaj, čemur se ne bo odpovedal, dokler mu bo služilo zdravje in bo imel v nogah dovolj moči. Nenazadnje gre trasa tik mimo njegove hiše v Hotedršici. »Tudi za operacijo kolena sem se dogovoril tako, da sem lahko pravočasno okreval do naslednjega maratona Franja,« se posmejal in dal vedeti, da pri njem ni pogajanj glede Franje.
Obiskali smo ga tri dni pred nedeljskim startom. Kolo je bilo nared, priprave končane. »Zdaj čakam samo še na start. Od marca, ko začnem priprave, do danes sem s kolesom prevozil približno 3000 kilometrov, dvakrat tudi po trasi maratona. V vseh teh letih sem ugotovil, da je to tista razdalja, ki mi zagotavlja dovolj treninga,« je razkril svoj recept.
Kako se je začelo
Konrad Merlak je bil od nekdaj športnega duha, poleg kolesarjenja je bil v preteklosti tudi državni prvak v smučarskih in gorskih tekih. V enajstih urah je bil sposoben prekolesariti 275 kilometrov dolgo pot iz Logatca čez Žiri do Kranjske Gore, Vršiča, Bovca in nazaj. Še pred Franjo je sodeloval v akciji Kaveljci in korenine in prav tam izvedel, da Tone Fornezzi -Tof, Janez Winkler in Zvone Zanoškar snujejo novo kolesarsko tekmo. Ker se je pri Kaveljcih in koreninah kar dobro odrezal (za osvojitev naslova je bilo treba prekolesariti 150 kilometrov in se poleg tega udeležiti še smučarskega teka, preplavati Blejsko jezero, odteči mali maraton in opraviti pet vzponov v hribe), se je prijavil tudi na prvi maraton Franja. Še vedno se ga spomni. Takrat mnogi vzpona čez Kladje niso mogli prevoziti, ampak so ga prepešačili s kolesom ob sebi. Njemu je to že takrat uspelo.
Odpeljal ga je s kolesom rog senior s prestavami. »Imelo je kakšnih 16 kil, še enkrat toliko kot današnja kolesa. Bil je makadam, prašilo se je. Kljub temu sem takrat Franjo odpeljal lažje kot danes. Ko sem na pol poti proti Kladju pogledal v dolino, je bila za mano še polna cesta kolesarjev, danes je prazna,« se posmeje, da je v vseh teh letih vendarle zmanjkalo nekaj dinamita v nogah.
Ko obuja spomine na vse odpeljane maratone, ne more mimo preluknjanih zračnic. Bila so obdobja, ko je jih je vsako leto zapored krpal, tudi večkrat. »Ne spomnim se več leta, vem pa, da je bil start maratona na Dolgem mostu. Še preden sem prišel čez most, mi je že počila guma. Kakor koli se lotiš menjave, ti vzame nekaj časa. Takrat me je rešila kondicija in nekaj sotrpinov ob cesti, s katerimi smo ustvarili zavetrje, da smo potem glavnino kolesarjev ujeli že na vrhniškem klancu,« je pripovedoval. Še bolj nenavadna je anekdota iz prvih let maratona. Iz domače Hotedršice je proti startnemu mestu v Ljubljani krenil kar s kolesom, in ko je na Brezovici ugotovil, da že precej zamuja, se je do Ljubljane pognal kar po avtocesti. »Danes to seveda ne bi bilo mogoče, takrat pa je bila avtocesta skoraj prazna, takšni prekrški pa tudi ne preveč resni,« se je nasmejal ob misli na bližnjico.
Prava Franja je tista, ki gre čez Kladje
Danes se kolesarji lahko odločijo za več različnih tras maratona, a Konrad Merlak pravi, da je prava Franja samo tista, ki vodi čez Kladje in mimo partizanske bolnišnice Franja. Tudi zato, ker se s tem ohranja spomin na plemenita dejanja bolničarjev med drugo svetovno vojno in ker vzpon na Kladje velja za eno najtežjih točk na poti, za nekakšen test vzdržljivosti. Sam se je z njim spoprijateljil, najhujše krize in krči v nogah so ga ponavadi dohiteli kasneje, ko se je že spustil čez prelaz v Poljansko dolino. »Marsikdo ima strah pred Kladjem, a naj ga opogumim, da brez potrebe. Tudi moja žena si je želela prekolesariti Franjo, tudi njo je bilo strah padcev in Kladja, celo tako zelo, da je pred maratonom napisala oporoko,« postreže z zanimivo podrobnostjo. Oporoke še do danes ni bilo treba uresničiti, Konradova žena je maraton odpeljala srečno in na koncu dosegla drugo mesto v svoji kategoriji.
Prizna, da tudi sam ne mara spustov, je bolj specialist za vzpone. Zato toliko bolj občuduje naše kolesarje, ki jim uspeva oboje. »Res so izjemni! Če je bila nekoč Slovenija smučarski narod, je danes kolesarski. In prepričan sem, da je k popularizaciji kolesarstva svoje prispeval tudi Maraton Franja,« je pristavil. In kakšen je njegov nasvet kolesarjem? »Pametna razporeditev energije in osredotočenost na vožnjo, za klepet bo dovolj časa v cilju!«
Devet legend Franje
Najboljši so najdaljši 156-kilometrski maraton prevozili v slabih štirih urah. Čeprav so kolesarji dosegali precejšnje hitrosti, rekord trase letos zaradi nekaj obvozov na poti ni padel. Zmagovalec Matic Grošelj je z njim opravil v treh urah in 38 minutah, večina pa je v cilj prispela po dobrih petih urah vožnje. Udeležba je bila visoka, kar znova potrjuje, da je Maraton Franja eden največjih športno-rekreativnih dogodkov pri nas in tudi v Evropi. Udeležili so se ga kolesarji iz 30 različnih držav. Na daljšo pot se je podalo okrog 1300 kolesarjev, na 97 kilometrov dolgi mali maraton Franja pa skoraj 1900 udeležencev.
Najbolj pripravljeni so na trasi lovili svoj najboljši čas, medtem ko je bila za večino tudi letošnja Franja praznik kolesarstva in priložnost za premagovanje osebnih izzivov. Še posebej je bila praznik za vseh devet legend Maratona Franja, ob Konradu Merlaku je namreč vseh 45 maratonov doslej odpeljalo še osem kolesarjev. Z najdaljšo traso so opravili tudi Ivan Ertl, Jože Dovžan in Ferdinand Vičič, s ciljem na krajši progi pa so status legend potrdili Dušan Dobnikar, Andrej Repovš, Roman Blatnik, Ljubo Dobaj in Bojan Mandeljc.
