V Delnicah pri Poljanah nad Škofjo Loko, le streljaj od Blegoša in pod najbolj sončno vasjo v Sloveniji, Javorjem, Aleš Čadež tlakuje pot samooskrbi Slovenije z zelenjavo. Morda se zdijo te besede res nekoliko utopične, a tridesetletnik na lastnem primeru dokazuje, da je mogoče z manj dela pridelati več zelenjave, porabiti za to manj prostora, energije in manj surovin, biti ekološki in prijazen do okolja, obenem pa svoje znanje nesebično predajati drugim. S projektom Lavrih Field Planter, edinstvenim traktorskim sadilnikom na svetu, je prepričal najprej slovensko in nato še evropsko komisijo, ki sta mu podelili: prva naziv najbolj inovativnega mladega kmeta Slovenije, druga Evrope. To ni uspelo še nobenemu Slovencu doslej. Aleš dokazuje, da so podjetnost, vztrajnost, trdo delo in predvsem razmišljanje, ki je usmerjeno v skupno dobro, zmagovalna kombinacija za uspeh.
Oglarstvo in živinoreja
Kmetija Čadež oziroma Pr' Tonet, kot se po domače reče domačiji, ima večstoletno tradicijo, že sama hiša je stara vsaj 200 let, nam je povedal Aleš, tradicija kmetovanja pa se je prenašala iz roda v rod, čeprav je bila družinska linija po drugi svetovni vojni močno zdesetkana. Toda Alešev dedek je bil kot njegov vnuk danes zelo podjeten mož. Poleg živinoreje se je ukvarjal tudi z oglarstvom; s kakovostnim ogljem za žar je oskrboval celo Petrol v Sloveniji in na Hrvaškem. Kasneje je bila primarna dejavnost kmetije živinoreja, oddajali so mleko, kar je bilo viška zelenjave, pa so jo prodali na tržnici v Škofji Loki. Toda ko je ob uvedbi evra odkupna cena mleka padla, se je Aleševa mama povsem usmerila v zelenjavo.
»Že kot otrok sem hodil z njo na tržnico v Škofjo Loko. Pridelava zelenjave mi je bila nekaj samoumevnega, rasel sem z njo, opazoval mamo pri delu in se vseskozi učil,« je povedal. Tudi zato ni nadaljeval šolanja na srednji šoli za hortikulturo, ko pa si je do takrat nabral že ogromno znanja, raje je izbral kuharski poklic. Ko je šla mama v pokoj, ni preveč razmišljal, spoznal je, da zelenjava, če jo tržiš sam, omogoča tudi preživetje. Obenem je bil od nekdaj praktičen in je stremel k temu, da si delo čim bolj olajša.
Karate in paperpot
Kot dolgoletni karateist in reprezentant Slovenije – ima dve bronasti medalji s svetovnega in dve bronasti z evropskega prvenstva, obenem je državni prvak in pokalni prvak Slovenije – je večkrat obiskal Japonsko. Tam je opazil sistem paperpot, gre za sistem verižnih papirnatih lončkov, ki ga je začel raziskovati pred petimi leti in kmalu po kovidu preizkusil na domači njivi. Ko je videl, kako dobro sistem deluje, je bila navdušena vsa družina, ki pomaga in dela v Kmetijstvu Čadež.
»Z Japonci smo tudi dorekli, da denar od prodaje enovrstnih sadilnikov namenimo za razvoj traktorskega sadilnika,« je spregovoril tudi o tem, kako sta z Rokom razvila prvi traktorski sadilnik na svetu, tako imenovani Lavrih Field Planter, ki ga ne delajo niti na Japonskem in je namenjen za velike njive in polja. Z njim bo mogoče v eni uri posaditi od 30.000 do 50.000 sadik. Prvič bo predstavljen januarja na celjskem sejmu Agrotech, ko ga bodo tudi dali na trg, prvi primerek pa je že prodan, in sicer na Švedsko.
Tudi drugače simpatij do japonske kulture Aleš ne skriva. »Japonci me navdušujejo. So napredni, ne komplicirajo, temveč naredijo stvari enostavne in učinkovite. Preprosti so, delavni in fokusirani, drug drugega spoštujejo, česar v Sloveniji manjka,« je dejal Aleš. Te lastnosti pa krasijo tudi njega in Japonci so jih prepoznali. Toda na vprašanje, kako mu je uspelo prepričati Japonce, da poteka v Sloveniji proizvodnja sadilnih strojev, skromno odgovori. »Če ne bi treniral karateja, me ne bi spustili zraven, tudi to so mi povedali. A včasih se morajo stvari preprosto poklopiti.«
Povsem samooskrbni
Aleš Čadež dokazuje, da je sistem res enostaven in zelo olajša pridelavo zelenjave, zato si želi, da bi se več Slovencev odločilo za njeno pridelavo, kar bi dvignilo krivuljo samooskrbe navzgor. Zaveda se, da lahko Slovenija dejansko postane stoodstotno samooskrbna z zelenjavo, kajti sistem paperpot omogoča bistveno večji pridelek, in to večkrat na leto. Zato znanja ne zadržuje zase, ampak ga deli in spodbuja mlade kmetovalce, ki nimajo sredstev za drago mehanizacijo in traktorje, da začnejo pridelovati zelenjavo s sistemom paperpot, ki je bistveno cenejši.
»Na leto vzgojimo več kot milijon sadik,« je poudaril, toda tako ni bilo od nekdaj. Pred sistemom paperpot so zelenjavo pridelovali na 3000 kvadratnih metrih površine, danes na treh hektarjih, to je na desetkrat večji površini.
»Z vsakim korakom, ko smo si olajšali delo in pridobili več prostega časa, smo povečevali površine. Ko smo povečevali površine, se je povečalo tudi povpraševanje pri strankah. Danes ljudje živijo z nami,« je poudaril Aleš. Čez leto pridela kar 400 različnih sort: klasiko, kot so različne solate, krompir, korenje in čebula, vso jušno zelenjavo in zimsko zelenjavo, motovilec, radič, špinačo, ohrovt, cvetačo in brokoli, deset vrst paradižnika, 20 vrst paprik, jajčevce, bučke, sladki krompir ter celo lubenice in melone. »Letos smo pridelali pet ton lubenic, ljudje pa so hodili ponje vse iz Celja,« se je pohvalil.
Vsa zelenjava je ekološka in vso prodajo sproti na tržnicah v Škofji Loki in Kranju, nekaj doma, v ekoloških trgovinicah, nekaj je razvoza. Dobavljajo jo javnim zavodom in gostincem, ki cenijo domače. »Moj cilj je, da ko pride kupec do nas, dobi na enem mestu vse, kar potrebuje od zelenjave,« je dodal Aleš Čadež.
