Rebeka Kropivšek Leskovar iz družbe Interblock je inženirka leta 2024, že v januarju pa bodo žirije med nominiranimi inženirkami izbrale njeno naslednico za leto 2025. Izpostavljamo torej vse ženske, ki se odločijo za šolanje in kariero v tehnološko-tehničnih poklicih – s tihim ciljem, da nekoč posebnega izbora za inženirko leta ne bi več potrebovali. Ključni so talenti ne glede na spol, se strinja Rebeka Kropivšek Leskovar. A dokler bodo ženske v tehnoloških podjetjih v izraziti manjšini in dokler se srečujejo s predsodki, je treba še naprej poudarjati, da so tudi ženske lahko enako sposobne inženirke, kot so moški. Morda tako spodbujamo več žensk, da se odločijo za inženirstvo. Tiste, ki so prebile led v podjetjih, kjer še nikoli ni bilo nobene ženske, so zgled in navdih, da je novim generacijam lažje.
Rebeka Kropivšek Leskovar dela v podjetju Elektrina iz skupine Interblock, ki se ukvarja z razvojem elektronike in programske opreme. V ekipi 40 zaposlenih sta dve ženski. Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani je študirala strojništvo, magistrirala pa je na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana iz informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Pravi, da jo pri delu vodi misel na človeka. »Vsaka nova tehnologija, ki stopi na trg, ima lahko izjemen vpliv na našo družbo – tako dober kot slab. Smisel tehnologije je omogočiti boljše povezovanje med ljudmi in pomoč ljudem,« verjame razvojna inženirka. V podjetju dela v razvoju aplikacij tehnologij strojnega vida. Poenostavljeno povedano, gre za tehnologijo, ki omogoči določeni napravi, da gleda svet okoli sebe, kot ga ljudje gledamo podzavestno, da torej algoritmi omogočijo računalniku razumeti, kaj gleda.
Inženirka je že med delom na Institutu Jožef Stefan sodelovala z znanstveno redakcijo Radia Študent in pomagala ustvarjati poljudnoznanstvene oddaje, ki so ljudem predstavljale zelo kompleksne stvari na bolj prebavljiv način. »Znanje je moč. Dobro je, da si čim bolj razgledan, da razumeš, kaj se dogaja okoli tebe, in na koncu tudi pravočasno ukrepaš,« je prepričana.
Zase pravi, da je bila vedno med inženirstvom in ustvarjalnostjo, zanimali so jo tako tehnične stvari kot tudi risanje in snemanje s kamero. Timski duh in delo po načelu »več glav več ve« sta njen vsakdanjik pri reševanju kompleksnih problemov. Prepričana je, da z dobro ekipo prideš do spoznanj, do katerih sam ne bi. Verjame tudi v večje povezovanje družboslovja in tehnologije. »Dobro bi bilo, da se na državni ravni podpirajo projekti, v katere niso vključeni samo znanstveniki, ampak že od začetka razvoja tudi sociologi, filozofi, antropologi, ki znajo razumeti, kako bo ta stvar vplivala na človeka. Da smo že od ideje naprej povezani. Inženirji začnemo malo bolj razumeti, kako lahko naše delo vpliva na družbo, mi pa s tem razširimo znanje o tehnologiji družboslovcem. Ko sodeluješ, se to znanje prenaša v obe smeri,« poudarja.
Natečaj Inženirka leta je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade na gimnazijah in v šolskih centrih navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. V središču izbora niso inženirski dosežki posameznice, temveč da je zgled in navdih mlajšim generacijam deklet. »Rebekina zgodba pripoveduje, da je v visokotehnološkem svetu še vedno mogoče ostati zvest sebi in odprtemu duhu ter na tem temelju graditi karierno pot,« so o njej zapisali organizatorji izbora. Inženirka leta pa mladim za popotnico sporoča: »Če te vodi raziskovalni duh, je vse mogoče.«
