Včasih so se ženske o tem, da je prišlo obdobje menopavze, pogovarjale bolj na skrivaj, omenjale so tako imenovane valunge, vročinske oblive, kaj več pa že skoraj ne. Danes, ko je informacij vse polno, lahko o tem izvemo marsikaj, tudi veliko takšnega, kar ne drži. Magdalena Fabčič, biologinja iz Ajdovščine, je edina vodnica skozi menopavzo pri nas in pred desetimi leti si je zadala precej težko nalogo: da pomaga ženskam, ki gredo skozi to obdobje. Izhajala je iz svojih izkušenj, ker pa je biologinja in je trinajst let delala tudi v farmaciji, delovanje telesa in hormonske spremembe dobro razume. Zdaj to svoje vedenje širi naprej.
Eden od njenih pomembnih ciljev je, da bi se o menopavzi govorilo tudi v delovnem okolju, zaradi sprememb, ki jih doživljajo ženske, stare okoli petdeset let. Medtem ko so se včasih pri tej starosti že upokojevale in jih delo v službi ni dodatno obremenjevalo, pa je danes, ko se je delovna doba podaljšala tja do 65. leta, treba iskati rešitve, ki bi koristile tako delodajalcu kot tudi ženskam, za katere je to obdobje lahko še posebej naporno.
Vsaka četrta ima težave
»Treba je vedeti, da četrtina žensk nima nikakršnih težav, polovica jih nevšečnosti nekako premaguje sama, vsaka četrta pa ima toliko izzivov, da potrebuje podporo okolice in spremembo življenjskega sloga, če ne gre drugače, pa tudi terapijo z nadomestnimi hormoni,« za začetek odstre tematiko Magdalena Fabčič. Ko jo povabimo na kavo, se ji ne odreče, čeprav ve, da je to eden od sprožilcev vročinskih oblivov. »Zato imam vedno s seboj pahljačo,« se zasmeji in si, ko kava začne malo delovati, z njo popahlja obraz. Ob tem pa v smehu pristavi, da je to eden nujnih enostavnih pripomočkov, s katerimi si lahko ženska olajša nenadne izbruhe vročine, ki znajo biti sila moteči in neprijetni.
Na vprašanje, zakaj imajo nekatere ženske težave, druge pa nikakršnih, ni enoznačnega odgovora. Nekaj resnice se zagotovo skriva v genetiki – če je imela mama vročinske oblive, je velika verjetnost, da jih bo imela tudi hči. Zanimivo pa je, da ženske (in okolico) najbolj presenetijo spremembe v čustvovanju in razpoloženju, kar se navadno dogaja že v perimenopavzi, nekaj let pred menopavzo. »Lahko so živčne, razdražljive, tesnobne, lahko se stopnjuje tudi do agresije. Naše razpoloženje izvira iz možganov, ki so povezani s hormoni. Tako se lahko pojavi nepojasnjena žalost, 'pademo v črno luknjo', potem pa je čez petnajst minut spet vse v redu,« razlaga prijetna sogovornica in doda, da se o tem premalo govori, čeprav ravno razpoloženjske motnje številne ženske spravijo iz tira. Zelo pogosti sta tudi nespečnost in utrujenost, ob slednji je dobro pomisliti, da je treba bolj poskrbeti zase, saj energije preprosto ni več dovolj. Čas za počitek in sprostitev je v tem obdobju izjemno pomemben.
Dobro bi bilo, da bi bili s težavami perimenopavze, ki navadno traja kakšnih pet let, pri nekaterih več, pri drugih manj, seznanjeni tudi delodajalci in bi skušali stopiti ženskam naproti. Že z enostavnimi ukrepi bi lahko naredili ogromno.
»Prilagoditve so lahko preproste in z minimalnimi stroški, denimo dostopnost hladne vode, kotička za umiritev, rezervna oblačila ali nakup ventilatorja za pisalno mizo. Pomembne so zlasti prilagoditve dejavnikov delovnega okolja, ki lahko poslabšajo težave: visoke temperature in vlažnost prostorov, slabo zračenje, hrup, nedostopnost mirnega kotička za sprostitev, stres, neprilagodljivi urniki,« našteva možnosti, o katerih predava tudi v podjetjih, kjer ji želijo prisluhniti in omogočiti svojim zaposlenim okolje, prijazno do menopavze. Zelo priporočljive so tudi podporne skupine, v katerih se srečujejo zaposlene s temi težavami in si izmenjujejo izkušnje.
Do menopavze prijazna podjetja
V tujini, zlasti v Veliki Britaniji, ZDA, Avstraliji in na Novi Zelandiji, to že izvajajo in podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje, podelijo certifikat »Menopause friendly company« ali do menopavze prijazno podjetje. Tako imajo denimo v vojski ali policiji na voljo več uniform, materiali so prilagojeni čezmernemu znojenju, ki pogosto spremlja to obdobje. Poleg tega imajo izobraževanja, tudi vodilnih, saj jih je večina s tem slabo seznanjenih. »Čakam, da bo to prišlo v Slovenijo, vendar smo še zelo daleč,« je malce razočarana Magdalena Fabčič, ki v podjetjih, v katerih vodi delavnice, opaža, da bi bila za opaznejše učinke potrebna dolgotrajnejša podpora. Pobude v tej smeri se sicer počasi pojavljajo tudi pri nas, vendar je pogosto težava v samih ženskah, ki so zadržane, zanikajo, da so v menopavzi, saj se počutijo stare. Gre namreč za velik prehod v novo življenjsko obdobje. V nekaterih kulturah, denimo indijanski, so ženske težko pričakovale to obdobje, saj so potem veljale za modre, imele so tudi manj obremenitev.
Na vprašanje, kaj svetuje ženskam, ki se srečujejo s temi izzivi, odgovarja, da je za vsako težavo na voljo več rešitev. Ogromno je tudi zelišč, ki nam lahko pri tem pomagajo. »Tudi če gre le za učinek placeba, ni tako pomembno. Glavno je, da ti pomaga,« razmišlja Fabčičeva in posvari, naj teh pripravkov nikar ne kupujemo po spletu, kjer se prodaja vse mogoče, precej boljša rešitev je posvet s farmacevtom. Poudari pa, da je pri odpravljanju menopavznih težav zelo pomemben življenjski slog. »Dobro je, da ženska opravi analizo in se vpraša, ali dovolj spi, kako uravnoteženo prehrano uživa, ali se dovolj giblje. Gibanje je v tem času izjemno pomembno, saj nas ogrožajo tudi osteoporoza in srčno-žilne bolezni. Prav tako so nujni socialni stiki in razmislek o svojem poslanstvu, o tem, kaj nas motivira, da nekaj naredimo.«
Srečanja ob kavi
Nadomestna hormonska terapija je ena od rešitev pri hujših težavah, zlasti pri ženskah, ki imajo prezgodnjo menopavzo, že pred 40. letom. »Res je, da se s tem poveča tudi tveganje za raka dojke, a enako povečamo tveganje, če kadimo, se premalo gibljemo ... Precej dejavnikov vpliva na to, zato je treba pogledati pluse in minuse. Če ima ženska hude težave in denimo še zahtevno službo, potem to potrebuje, a čim krajši čas, da ne postane 'bergla', v tem času pa naj razmisli, kako lahko drugače poskrbi za svoje zdravje.«
Pomemben del obvladovanja težav sta izobraževanje in odprta komunikacija. Po mnenju Magdalene Fabčič je ključno, da ženske med seboj delijo izkušnje in si dajejo podporo. V nekaterih državah, denimo Združenem kraljestvu, so že priljubljena srečanja ob kavi, na katerih si ženske izmenjajo izkušnje ob menopavzi. »Ko vidiš, da nisi edina, da številne druge ženske čutijo podobno, ti to pomaga pri spoprijemanju z izzivi,« poudarja in si želi, da bi se tej potrebi posvetili tudi pri nas.
Pomemben sovražnik žensk, ki se spoprijemajo z menopavzno krizo, je tudi neobvladan stres. Svetuje uporabo čuječnosti, sprostitvenih tehnik in preprostih vaj, kot so osredotočena pozornost na prvi grižljaj hrane ali dihalne vaje. »Te tehnike ne zahtevajo veliko časa, vendar prinašajo občutno izboljšanje počutja,« trdi Magdalena Fabčič, ki je to področje temeljito raziskala, se zanašala na znanost, se naučila brati klinične študije, vse to pa ji pomaga, da lahko ženskam svetuje in pomaga. Njen splošni nasvet je, naj si ženske v tem obdobju vzamejo čas zase in si prisluhnejo. »Med drugim se je treba vprašati, kako se spreminja moja življenjska vloga, denimo ko otroci odletijo iz gnezda. Vzeti si je treba čas za premislek o smislu življenja, kar nam daje tudi motivacijo za spremembe. Menopavza nikakor ni konec življenja, saj nevšečnosti v nekaj letih minejo. Je pa to lahko začetek nekega novega obdobja in sama trdim, da je to najlepše obdobje v življenju.«
