Nika Prevc bo po tekmovalni upokojitvi svojih starejših bratov Petra in Ceneta ob pomoči Domna skrbela za to, da bodo komentatorji Eurosporta in drugih tujih TV-postaj tudi v prihajajoči sezoni bolj ali manj uspešno vadili pravilno izgovarjavo priimka edinstvene družine iz Dolenje vasi pri Železnikih, ki je zaslužna za nekatere največje dosežke skakalnega športa pri nas. Nika je z lansko osvojitvijo velikega kristalnega globusa postala šele četrta v Sloveniji (po Primožu Peterki, ki mu je to uspelo dvakrat, Petru Prevcu in Niki Križnar), ki je sezono zaključila kot najboljša v skupnem seštevku svetovnega pokala.
Opravila zrelostni izpit
»Žal tega, da v novo zimo vstopam kot branilka velikega kristalnega globusa, ni prav preprosto odmisliti. Kot se poznam, se bom primerjala z dosežki iz prejšnje sezone. Letos se želim pokazati v najboljši luči tudi na svetovnem prvenstvu, neizpolnjene cilje imam še na letalnici. Zagotovo bom zdaj bolj na tapeti, kar zadeva na primer moje drese, opremo, ki jo nosim, tudi to, kako se obnašam,« pred novo sezono, ki se začenja novembra v norveškem Lillehammerju, razmišlja 19-letna šampionka.
V poletni sezoni še ni dosegala rezultatov, s kakršnimi nas je razvajala v lanski sanjski zimski sezoni. Na petih tekmah je bila dvakrat šesta, dvakrat deveta, enkrat je zasedla 21. mesto, poletno različico svetovnega pokala pa zaključila na sedmem mestu v skupni razvrstitvi. A to je ne skrbi preveč. »S skoki na treningih sem zelo zadovoljna, saj so bili nekateri na res visoki ravni, to pa si želim prenesti še na tekme, da bi bila tudi na njih zanesljivejša. Na tekmo moram iti s tem, kar imam, in na tem graditi. Morala se bom znati zadovoljiti z rezultatom, pa čeprav bo morda slabši. A če naredim vse, kar je bilo v moji moči, si nimam česa očitati,« pravi nenavadno zrela najstnica, ki si letošnjega leta, v katerem je med drugim opravila maturo na kranjski športni gimnaziji, ni zapomnila le po tekmovalnih dosežkih.
Nepozabni koncert
»Glede skokov mi je gotovo ostala najbolj v spominu zadnja tekma v Planici, ki se je zaključila z osvojitvijo globusa, poleg nje pa tudi Engelberg, kjer sem dosegla prvo od sedmih zmag. Poleg skokov pa se najraje spomnim izleta po Firencah in Toskani, ko smo z družino obiskali tudi koncert Andree Bocellija. Moram povedati, da kaj lepšega še nisem doživela,« nam v pogovoru razkrije mladenka, ki je letos uživala tudi na maturantskem plesu, maturantskemu izletu pa se je morala odreči.
»Maturantski ples mi je bil zelo všeč, maturantskega izleta pa se nisem udeležila, ker je bil v začetku pripravljalnega obdobja, ki ga nisem hotela zamuditi. Sem se pa lepo počutila v maturantski obleki, saj mi je bila res všeč in sem si jo sama izbrala. Kasneje sem jo dala predelati, da ni tako svečana in jo lahko še kdaj oblečem. Priznam, da se sicer veliko bolje počutim v športnih oblačilih, a sem se znašla tudi v obleki in čevljih z višjo peto. V plesu že imam nekaj znanja, saj smo se že v osnovni šoli veliko ukvarjali z družabnimi plesi. V resnici se mi zdi zelo fino, če znaš plesati, saj je v življenju veliko priložnosti za to,« se kar nekoliko presenetljivo razgovori Nika, ki sicer velja za vse prej kot zgovorno v stikih z mediji.
Včasih se zaradi njenih kratkih odgovorov na ponavljajoča se vprašanja novinarjev zdi, da sta zanjo prav dajanje izjav in medijska pozornost najbolj moteči posledici njenih tekmovalnih uspehov. In tak vtis ni napačen. »Priznam, da bi dajanje izjav po tekmah najraje kar izpustila, a se dobro zavedam, da brez tega ne gre. Morda bi mi kdaj prav prišel kak trening govorništva, mi pa malo pomaga tudi, kar mi svetuje kdo drug,« prizna Nika, ki je resda precej zadržano in nekoliko sramežljivo, a za tiste, ki jo pobliže spoznajo, zelo prijetno, skromno, iskreno in razmišljujoče dekle. Precej nasvetov pri piljenju komunikacijskih spretnosti lahko dobi kar v družini. Brata Domna in Ceneta s precej bolj odprtim značajem in neustavljivo zgovornostjo je sicer nemogoče posnemati, primernejši zgled med brati pa bi lahko bil Peter, ki mu sprva mikrofoni prav tako niso bili ljubi, sčasoma pa se je s svojimi vedno tehtnimi in pomenljivimi izjavami prelevil v pravega mojstra in enega najboljših sogovornikov med našimi športniki.
Zna biti navihana
Nekaj novih izkušenj in spretnosti pred mikrofonom je Nika pokazala že ob nedavni predstavitvi smučarskih reprezentanc na ljubljanskem gradu, ko jo je Jure Košir kot moderator tiskovne konference kajpak povprašal, kako to, da je njen brat Cene (ta se je letos lotil celo komičnih standup nastopov) tako zelo zgovoren, ona pa ne. »Saj prav zato, ker je on tako zgovoren, jaz niti ne morem biti,« je hudomušno odvrnila Nika ter zbudila smeh in odobravanje navzočih. »Kar malo s strahom sem pričakovala, kaj me bodo vprašali, in mi je kar odleglo, da sem se hitro spomnila odgovora,« nam je kasneje z rahlim nasmeškom zaupala po prvi izkušnji z javnimi nastopi v novi sezoni.
»Toliko, kot ona živi za skoke, mi vsi trije bratje ne. Kar ji je uspelo, ni bilo načrtovano, vendar me ni presenetilo,« je njeno šampionsko sezono pojasnil brat Cene. Kako pa sama pojasnjuje dejstvo, da je toliko vrhunskih skakalcev dala ena sama družina? »Tega nikoli nismo znali zares pojasniti. Najbrž so predvsem starši in okolje tisti, ki te izoblikujejo in pripravijo na ta šport. Sama sem imela pred sabo brate in sem se takoj navdušila za skoke, o čem drugem nikoli nisem razmišljala. Ne bi pa rekla, da sem še bolj predana skokom kot bratje. Vseeno so ženski treningi in programi drugačni, lažji kot pri moških. Ne vem, kako bi se obnašala, če bi bile tudi naše priprave tako težavne,« ostaja skromna skakalka, ki vendarle najde čas še za kak hobi.
Šport, knjige in glasba
»Zanimajo me tudi drugi športi. Zadnje zime mi je bilo zelo zanimivo drsanje, rada imam hribe, saj sta nas starša že od malega pogosto vzela s seboj, veliko pa sem tudi smučala z očetom. Zdaj je to med sezono zaradi nevarnosti poškodb odsvetovano, sem si pa konec sezone vzela cel dan in se zapeljala v Avstrijo, da sem še ujela nekaj snega za smučanje,« pove novopečena študentka bibliotekarstva, ki si rada vzame čas tudi za branje knjig.
»Nazadnje sem prebrala lahkoten roman Prste stran, v lokalni knjižnici pa si rada vzamem že pripravljene pakete knjig različnih žanrov. Knjige najraje vzamem v roke in jih ne berem na tablicah, saj sem opazila, da tam veliko teže ohranim pozornost. Na elektronskih napravah si še posnetkov na instagramu ne ogledam do konca, saj si tam nekako ne vzameš časa, da bi čemu res prisluhnil,« pametno ugotavlja netipična mladenka, ki tudi rada prisluhne glasbi, kjer prav tako razkrije svojo malce nostalgično plat. »Največ poslušam skupino Abba, ki ni ravno sodobna, a je vsaka skladba kvalitetno narejena in se je ne morem naveličati. Glasbo poslušam tudi med ogrevanjem, da se po potrebi malo oddaljim od okolice, med aktivacijo in tekmo pa bi me tudi glasba motila,« razloži čisto posebna najstnica. Le katera se še lahko pohvali z naslovom najboljše skakalke na svetu in ji je nov velik izziv polet na planiški velikanki?