Valter Mavrič se je v Luksemburg preselil ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ko je po opravljenem natečaju prevzel vodenje slovenskega oddelka v skupni prevajalski službi evropskega parlamenta. Pred tem je bil v Sloveniji več let dodobra vpet v proces približevanja Natu in EU. Od leta 2014 pa vodi celoten generalni direktorat za prevajanje, ki je največja prevajalska organizacija na svetu.
Prejšnji petek je za tri dni priletel iz Luksemburga v domači Šlovrenc v Goriških brdih in se pred nedeljskim kosilom pripeljal še v Novo Gorico na kavo za Nedeljski dnevnik. Mimogrede, Nedeljca lahko berejo tudi prevajalci v evropskem parlamentu, saj ga imajo v elektronski knjižnici, v kateri so najpomembnejši časopisi držav članic. »Prevajalci in tolmači veliko beremo, da smo v stiku z jezikom,« pravi Mavrič.
Ustvarjajo 24 originalov
»Vse dokumente evropskega parlamenta prevedemo v vseh 24 jezikov, vsi jeziki so enakovredni, tako da pri prevajanju ustvarimo 24 originalov,« poudarja. Tako je slovenski oddelek za prevajanje enako velik, kot so oddelki največjih držav. Vsakega poleg vodstva sestavlja 25 prevajalcev in tolmačev ter asistenti in lektorji. Na natečaj za prevajalca v slovenščino se lahko prijavi državljan katere koli evropske države, seveda pa mora na izpitih dokazati svoje znanje – zahtevajo raven maternega jezika. »Zgolj dve slovnični napaki oziroma napaki v prevodu, in že padeš na izpitu,« pove Mavrič.
Za prevajalce to delo ni samo služba, ampak prava strast do jezikov. »Naše skupine prevajalcev se vsak dan ves delovni dan ukvarjajo samo z jezikom. Povsem so potopljene v to delo. Tudi ko sodelavci sedimo na kavi, se pogovarjamo o reševanju jezikovnih zagat, na katere naletimo, kako bi določen izraz najboljše prevedli,« razkrije Valter Mavrič. »To je velika intelektualna moč,« dodaja. Ob nastopu službe mora prevajalec obvladati vsaj tri jezike, postopno dodaja nove. V povprečju vsak aktivno obvlada pet do šest jezikov, v katere tudi prevaja. Poleg tega se je pasivno naučil še nekaj dodatnih jezikov – da v izvornih dokumentih lažje preveri, ali je določen izraz tam bolj jasno naveden, da se razblini vsaka morebitna nejasnost. Če jim kdaj spodrsne in se zgodi napaka, se začne uradni postopek za popravek, ki ga prevajalska služba vodi skupaj s pravniki lingvisti. Na koncu popravek objavijo v Uradnem listu EU.
Tri milijone strani na leto
Več kot 80 odstotkov besedil, ki jih v prevajanje dobi prevajalska služba, je v angleškem jeziku. Kljub odhodu Britancev iz EU je angleščina tudi v evropskem parlamentu lingua franca, s širitvijo EU na vzhod je še bolj prevladala. »V povprečju prevedemo približno tri milijone strani na leto. Nekdo je pripravil ponazoritev: to je, kot bi vsak teden v letu prevedli vseh sedem knjig o Harryju Potterju v trinajst jezikov. Smo velika produkcija – a intelektualna produkcija,« poudarja Mavrič. Po kakšnem bolj napornem dnevu, predvsem pri tolmačenju, ko je treba govornika simultano prevajati, kar zahteva največjo zbranost, se zdi, da v možganih ni več prostora niti za en nov izraz.
Valter Mavrič se kot direktor generalnega direktorata za prevajanje ukvarja predvsem z upravljanjem organizacije s 1200 zaposlenimi in koordiniranjem dejavnosti z drugimi generalnimi direktorati parlamenta. Njegova služba se giblje med Luksemburgom in Brusljem, enkrat mesečno pa je v Strasbourgu, ko se tam na plenarnem zasedanju sestane parlament. Na sestankih širšega vodilnega tima, v katerem jih sedi približno petdeseterica, je obvezna uporaba angleščine in francoščine, ki se ne prevaja. »Sestanke vodim večinoma v francoščini,« razmišlja Mavrič. »V najožji ekipi pa sočasno uporabljamo slovenščino, francoščino, angleščino, italijanščino in nizozemščino, tako da se poskušamo pri tem še učiti drug od drugega,« pravi. Če to ni babilon!
Hebrejščina kot gimnastika
Valter Mavrič je poliglot. Slovenščina, hrvaščina, italijanščina, francoščina in angleščina so jeziki, za katere ima uradno potrdilo o znanju, da lahko prevaja. A tem dodaja še nemščino, španščino, srbščino ter bosanščino in črnogorščino. »Začel sem se učiti poljščine in hebrejščine. Ta gre zelo počasi, je pa dobra gimnastika za možgane. Črke so drugačne, piše se z desne proti levi, v glavi je treba vse obrniti, ampak je zanimivo,« našteva. Seveda se uči tudi luksemburščine, saj tam živi 21 let.
»V Luksemburgu so uradni jeziki luksemburščina, francoščina in nemščina. Zanimivo pa je, da vsako uradno pismo, ki ga pošilja občina, dobimo v petih jezikih, še v angleščini in portugalščini, od koder je največ priseljencev,« našteva. Na ulicah se sliši tudi slovenska beseda, ne nazadnje tam živi 1500 Slovencev. Tamkajšnja družba res živi večjezičnost. »Zanjo je Evropska unija prav tako domovina kot Luksemburg. Tako je bil, denimo, pri nedavni slovesni predaji žezla novemu velikemu vojvodi Guillaumu vključen tudi evropski parlament,« ponazori Valter Mavrič.
Prihajajo novi jeziki
Njegovo zaupanje v prihodnost EU se z leti ni zmanjšalo: »Že če gledamo samo jezik, slovenščina še nikoli v svoji zgodovini ni imela takega statusa, kot ga ima danes. Je ena od 24 elitnih jezikov, obvezna v EU, in se razvija sočasno z drugimi jeziki.«
Načrtovana širitev Evropske unije za prevajalsko službo evropskega parlamenta ne bo težak izziv, pravi Mavrič. »Na to se že pripravljamo. V vsak novi jezik se vselej začnemo uvajati že dve leti pred tem, ko postane uradni jezik,« pojasni. Čakajo samo še na politično odločitev in časovnico širitve. V čakalnici so BiH, Črna gora, Srbija, Albanija, Severna Makedonija, Moldavija, Gruzija in Ukrajina.
Koliko davkoplačevalce stane prevajalska služba, še niso izračunali. »Uporablja se podatek, da je strošek en kapučin na prebivalca EU na leto,« pripominja Mavrič. Prevajalska služba evropskega parlamenta sicer po številu zaposlenih predstavlja petino osebja v celotni administraciji.
Med briške griče
V največji prevajalski službi na svetu že od začetka skušajo biti vodilni v digitalni revoluciji in postaviti standarde, po katerih se bodo drugi zgledovali. Že v 50. in 60. letih so začeli razvijati strojno prevajanje in ga še vedno uporabljajo. Novi izziv je umetna inteligenca. »Trenutno je še ne uporabljamo pri prevajanju, smo pa ravno začeli obsežno testiranje za 24 jezikov. Rezultate pričakujemo spomladi prihodnje leto, saj želimo testirati res veliko količino dokumentov. Prve ugotovitve že kažejo na težavo: umetna inteligenca včasih 'halucinira', si izmišlja podatke. Besedilo je videti brezhibno, a lahko skriva napake in tega si pri prevajanju zakonodaje ne smemo privoščiti,« poudarja sogovornik. »Umetno inteligenco zato razumemo kot koristno orodje, podobno kot je bil nekoč pisalni stroj, danes pa računalnik ali pomnilniki strojnega prevajanja. Kljub napredku velja pravilo: noben izdelek ne zapusti naših rok, ne da bi ga pregledale človeške oči,« pove.
Ko smo naštevali jezike, ki jih obvlada glavni evropski prevajalec, smo skoraj pozabili še na domače briško narečje. Čeprav Valter Mavrič že dolgo živi stran od Goriških brd, ga v domačih krajih zlahka prikliče. Dom se vtisne v srce, prizna.
