Suzana Koštomaj je pred natanko letom dni prevzela vodenje Doma starejših Šentjur, kjer je sicer zaposlena že več kot dve desetletji. Zato dobro pozna ustroj doma, stanovalce in sodelavce, prednost je tudi, da je domačinka, Šentjurčanka, čeprav preseljena na Koroško, od koder se zdaj vsakodnevno vozi.
»Način, kako skrbimo za starejše, pove več o stanju družbe kot katera koli strategija ali zakon,« meni Suzana Koštomaj, ki je prišla v Dom starejših Šentjur še kot dijakinja, z domom pa je bila nato povezana vse študijsko obdobje, pa tudi v času dodiplomskega ter podiplomskega študija. »Hvaležna sem, da sem prehodila pot od strežnice do bolničarke in diplomirane medicinske sestre, od leta 2017 do 2024 pa sem bila namestnica direktorice,« pove sogovornica, ki se je vpisala še na doktorski študij socialne gerontologije na Univerzi Alma Mater Europaea in trenutno pripravlja doktorsko nalogo, katere glavna tema je paliativna oskrba, torej tudi skrb za neozdravljivo bolne in umirajoče.
»Prepletanje znanstvene ravni z vsakdanjo prakso – preprostim življenjem mi je bilo vedno v veselje,« pravi Suzana Koštomaj, ki zaradi izkušenj v praksi lažje razume delo ob postelji stanovalcev, kot tudi stiske, s katerimi se soočajo njihovi svojci. Pri svojem delu, zlasti v vlogi glavne medicinske sestre, se je srečevala z različnimi boleznimi, demenco, kroničnimi stanji in paliativno oskrbo, a vedno znova občudovala izjemno življenjsko moč, ki jo premorejo starejši odrasli.
»Od tod moja odločitev, da se usmerim v paliativno oskrbo, saj to področje zahteva več kot znanje. Zahteva odnos, prisotnost in spoštovanje človekovega dostojanstva do konca življenja,« pravi sogovornica, ki kot dolgoletna predsednica aktiva namestnikov direktorjev, članica komisij Državnega izpitnega centra in članica nacionalne delovne skupine za paliativno oskrbo vidi na tem področju številne priložnosti za izboljšave. »Izzivi, s katerimi se soočamo na nacionalni ravni, so seveda kadri, večje sistemske spremembe (dolgotrajna oskrba) in finančna vzdržnost. Zame je privilegij delati s starejšimi, njihove izkušnje so zame kot blagoslov. Predvsem pa je pomembno spoznanje, da človek na koncu življenjske poti ohrani notranji mir.«
Skrb za starejšo populacijo je ogledalo družbe
Zaveda se odgovornosti vodenja ustanove, kot je dom starejših. Šentjurski deluje po evropskem modelu kakovosti E-qalin, ki spodbuja stalne izboljšave in vključevanje vseh deležnikov – zaposlenih, stanovalcev in svojcev.
»Izstopamo zlasti na področju izvajanja psihosocialnega koncepta dela OAZA, ki smo ga v Šentjurju uvedli kot prvi v Sloveniji, in to po vzoru tujih praks, oblikovali pa glede na potrebe stanovalcev, obolelih za demenco v zadnjem stadiju, saj ti ljudje svet doživljajo drugače in potrebujejo posebej prilagojen, miren in sočuten pristop. Prav tako nas kot strokovnjake prepoznavajo na nacionalni ravni, o čemer pričajo mednarodni obiski, gostiteljstvo mednarodne poletne šole, vključenost v evropski projekt Edument v sodelovanju s Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, ki je namenjen razvoju in izboljšanju znanja ter kompetenc na področju izobraževanja, pa tudi v različne delovne skupine za izboljšanje praks, vezanih na inovacije in sodobne koncepte dela v slovenskih domovih. Naš dom deluje kot učna baza za več kot deset izobraževalnih ustanov, od srednjih šol do fakultet, v delo vključujemo tako študente medicine kot podiplomske študente magistrskega študija paliativne oskrbe. S tem aktivno prispevamo k izobraževanju prihodnjih strokovnjakov in razvoju kakovostne dolgotrajne in paliativne oskrbe v celotni Sloveniji.«
Trenutno v Šentjurju zaključujejo gradnjo Centra za institucionalno domsko oskrbo, končana bo konec junija, v njem bo celodnevni institucionalni oskrbi namenjenih 24 novih mest. Naložba je vredna skoraj 2,8 milijona evrov, sofinancira jo država, konkretno ministrstvo za solidarno prihodnost in EU v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost NextGenerationEU. Kljub novi pridobitvi ostaja povpraševanje za sprejem v dom veliko. Trenutno 111 zaposlenih skrbi za 177 stanovalcev, od tega jih je 167 v celodnevni institucionalni obliki bivanja, deset v začasni nastanitvi, osem mest je zapolnjenih v dnevnem varstvu in oskrbovanih stanovanjih, za 111 uporabnikov pa izvajajo pomoč na domu. Mesečno prejmejo približno 50 vlog za sprejem v institucionalno obliko, trenutno jih na sprejem čaka 350.
Stoletniki niso redkost
»Čakalne dobe so realnost in jasno kažejo na razkorak med potrebami ter razpoložljivimi zmogljivostmi,« priznava Suzana Koštomaj, ki opaža, da se življenjska doba podaljšuje in je stoletnikov vse več. Pred dvajsetimi leti so v dom prihajali nekoliko mlajši starostniki in z manj zahtevnimi zdravstvenimi stanji. »Danes prihajajo starejši, v povprečju so stari 84 let, z več boleznimi in pogosto v zelo zahtevnih življenjskih situacijah. Domovi starejših so postali strokovno izjemno kompleksna okolja, ki so na nacionalni ravni zelo dobro strukturirana. Zagotovo bo ob sami dolgotrajni oskrbi potrebna nujna dopolnitev zakona, vezana na socialno komponento in z njo povezane koncepte dela, ki so v slovenskem okolju že dolga leta prepoznani kot izjemni. Seveda pa se družba skozi čas tudi spreminja. Zame je pomembno, da se družba ne meri po tem, kako skrbi za uspešne in zdrave, temveč tudi po tem, kako stoji ob strani tistim, ki ne morejo več sami skrbeti zase. Zavedati se moramo, da ko govorimo o starosti, govorimo o prihodnosti vseh nas. In to, kako ravnamo s starejšimi, največ pove o tem, kakšna družba smo,« razmišlja Suzana Koštomaj.
Vesela je, da v Šentjurju dom resnično živi, stanovalce pa aktivno vključujejo v različne telesne aktivnosti, ustvarjalne delavnice, kulturne dogodke in medgeneracijska srečanja. Aktivnosti niso dodatek, temveč sestavni del kakovostnega bivanja, saj tako stanovalci ohranjajo večjo samostojnost, dostojanstvo in občutek smisla. »Izjemno dobro sodelujemo s celotno lokalno skupnostjo, Občino Šentjur, Društvom upokojencev Šentjur, varstveno-delovnim centrom in drugimi. Dom je dejansko prostor medgeneracijskega sožitja, ki deluje z interdisciplinarno ekipo zdravstvenih, socialnih in podpornih sodelavcev, ki skupaj zagotavljajo celostno oskrbo, dolgotrajno oskrbo, zdravstveno nego stanovalcev, pomoč na domu in dolgotrajno oskrbo na domu.«
Zelo dobro se direktorica zaveda tudi tega, da so zaposleni še kako pomemben temelj, ki viša kakovost storitev v domu. Še posebno so veseli prostovoljcev, ki plemenitijo njihovo delo, izboljšujejo odnose in delajo hišo srčnejšo. Zanimivo je, da so eni redkih, ki se trenutno ne soočajo s kadrovsko stisko in so skladni s predpisanimi normativi. »Se pa zavedamo, da bo širitev zmogljivosti zahtevala dodatne kadre, zato veliko vlagamo v mentorstvo, izobraževanje in dobre delovne odnose nasploh. Naš cilj je dolgoročna stabilnost strokovnih ekip. Kot direktorici so zame pomembni sodelovanje, zaupanje in odgovornost. Verjamem pa tudi, da so uspehi vedno rezultat dobrega timskega dela in medsebojnega spoštovanja. Pomembno je, da je vsak sodelavec slišan, cenjen in motiviran ter da delujemo transparentno in etično. Tako navznoter kot v odnosu do partnerjev in širše družbe,« sklene pogovor Suzana Koštomaj.
