»V Moskvi, razen na letališču, kjer vsake toliko vidiš vojaka, sicer nimaš občutka, da je država v vojni. O vojni niti ne govorijo, temveč pravijo, da gre za vojno operacijo. V športnih krogih, kjer se gibljem, pa to tudi ni tema, temveč se pogovarjamo o drugih stvareh. Podobno tudi v medijih spremljam predvsem športne novice,« pravi slovenski nogometaš in trener Zoran Zeljković, ki od zgodnje spomladi živi v ruski prestolnici. Tja je odšel iz Rige, kjer je bil trener v nogometnem klubu prve lige, sedaj pa je zasedel mesto trenerja v klubu druge lige Rodina. Vsakdan v Moskvi po njegovem pripovedovanju teče dokaj običajno, sicer z nekaj specifikami, tako kulturnimi kot družbenimi.
V Moskvi družba nadzora deluje praktično na vsakem koraku. »Kamere so povsod, za večino stvari pa moraš uporabiti aplikacije, v katere se je potrebno registrirati z osebnim dokumento, kar pogosto zahteva tudi veliko papirologije. To recimo velja tudi za nogometne tekme. Na vsakem koraku želijo vedeti, kdo in kje si. Ne moreš biti anonimen. Če s tem nimaš težav, potem ti je v Moskvi, ki je eno lepših mest, kar sem jih videl in zelo organizirano, dobro. Pravila so jasna in če jih spoštuješ, nimaš težav,« pravi športnik, ki so ga prebivalci Moskve navdušili z delavnostjo, redom in prijaznostjo.
Nekaj omejitev je zaradi Rusije, ki je v vojni, po Zeljkovićevih besedah mogoče čutiti pri uporabi tehnologije. »Včasih imaš težave z internetom, saj zaradi varovanja pred droni, načrtno motijo signal. Tako je vsake toliko onemogočena uporaba navigacije. Zaradi preventive pa se je kakšne dvakrat zgodilo, da je bilo za nekaj ur zaprto letališče,« pravi sogovornik. Prav tako za plačevanje z iphonom potrebuješ namestitev posebenega čipa, družbena omrežja pa so dostopna samo prek VPN. »Po mestu so nekatere trgovine zahodnih znamk zaprte ali pa so pod drugim imenom ter veliko dražje,« še pripoveduje nogometaš.
Peš čez petpasovno cesto
Javni promet v večmilijonskem mestu dobro deluje. »Večinoma uporabljamo metro, ki je odličen. Čist, varen in točen.« Vožnja stane 70 centov, če jo plačaš s kreditno kartico ali 63 centov, če imaš mestno kartico za promet. Varnostna kontrola pa je z rententskimi pregledi pred vstopom v metro podobna letališki. Sicer pa, ko sogovornik še pripoveduje o prometni realnosti Moskve, izpostavi poceni taksije, kjer vožnja dobrih 120 kilometrov stane med 10 in 15 evrov.
Prav tako ga je prijetno presenetila prometna kultura. Spremljal je namreč, kako je na petpasovnici, ko se je pokvaril semafor, pešec zakorakal na cesto in je množica avtomobilov takoj ustavila brez kakršnega koli trobljenja. Red in urejenost pa se v mestu pozna tudi v neprestanem čiščenju cest, ki poteka tudi tikrat na dan.
V mestu je zelo razvejana tudi spletna trgovina. »Če imaš denar, imaš lahko doma karkoli v 15 minutah,« opiše Zeljković, ki za življenjski standard v Moskvi še pravi, da s povprečno plačo v ruski prestolnici bolje živiš kot v Sloveniji. »Povprečna plača je okoli 1000 evrov. Mesečna naročnina za internet je 5 evrov, enako velja za stroške gretja, tako da za stanovanjske stroške v povprečju plačaš okoli 30 evrov na mesec. Cena najemnin so podobne kot pri nas, morda nekoliko nižje. Odvisno, kaj iščeš. A v povpovrečju za dvosobno stanovanje odšteješ 1000 evrov. Je pa na najemniškem stanovanjskem trgu veliko izbire, saj si nakup stanovanja težje privoščijo, ker so obrestne mere za stanovanjske kredite 25 odstotkov in tako prevladujejo najemi stanovanj.«
Veliko pa je v Moskvi tudi izbire pri kulinarični ponudbi, kjer so razredi restavracij zelo različni; od dostopnih do zelo prestižnih. Zelo pestro in živo pa je v mestu lepih parkov tudi nočno življenje, pri čemer pa je v velemestu tudo veliko socialnih razlik.
Veliko delovnih migrantov
Spet trdi obraz države je na uradih za tujce, kjer si številni migranti urejajo delovna dovoljenja. »Tam je na tisoče avtobusov s tujci, ki si želijo urediti dokumente. Vse je jasno organizirano in strukturirano, poleg tega pa želijo vse vedeti o tebi. Vzamejo ti prstne odtise in tudi kri, ki jo testirajo za virus HIV. Marsikdo je do procesa in organizacije na uradih kritičen, da gre za nedemokratično državo. Mogoče drži, a ko vidiš to množico ljudi, si težko predstavljam, kako bi vse skupaj potekalo brez jasne usmeritve in kontrole,« še pravi Zeljković.
Kot je zasledil, pa se v Rusiji v bodoče obeta tudi aplikacija za turiste, ki jih bo prav tako mogoče v vsakem trenutku spremljati, kje so. Natančna kontrola pa poteka tudi na meji.
V Ljubljano z letalom iz Moskve potujejo preko Istanbula ali Beograda. Medtem ko iz sosednje Rige ni direktnega leta v Moskvo, in tako, »če si bil prej med mestoma pripotoval v eni uri, moraš zdaj leteti okoli.«
Podražitev vodke
Sicer pa je moskovski vsakdan tesno prepleten tudi s savno, med drugim tudi na »vrhunskih lokacijah«. V naravi, s slikovitimi razgledi in v kočah, kjer je zraven še jazzuci, rusko uživaštvo in prestiž opisuje sogovornik. Pri čemer je redni spremljevalec tamkajšnjega življenja tudi vodka, ki jo Rusi v zadnjem obdobju popijejo vse več, v začetku tega leta pa se je občutno podražila. Kar pa niti ni bila prva sprememba v njeni ceni v zadnjem letu. Razlog za podražitev, pa je bila inflacija, ki jo je povzročila vojna.
Po pripovedovanju Zorana Zeljkovića je v Moskvi poleg športnega bogato tudi kulturno življenje. Dvorane so polne, pa naj gre za košarkarske ali gledališke. »Prav tako ljudje tudi radi berejo. V mestu vidiš veliko ljudi, ki berejo in na nekaterih metro postajah so prostori z množico knjig, ki si jih lahko sposodiš,« še športnik sklene svojo pripoved o ruski prestolnici, v katero kot pravi je prišel z razlogom, saj gre za okolje, ki veliko vlaga v nogomet.
