»V ZDA smo vsi zadolženi: za nepremičnino, avto, šolanje. Poleg tega varčuješ za izobraževanje otrok, ki je drago, in svojo pokojnino, o čemer moraš razmišljati že v mladih letih. Ker sem študirala v Sloveniji, sem med redkimi, ki nismo zadolženi zaradi študija. Mladi zaposleni v Ameriki prvih nekaj let odplačujejo samo to. Ujet si v krog različnih zadolženosti in zato je služba prioriteta,« je o kapitalistični resničnosti Združenih držav Amerike povedala Špela Zobec Miller iz Ribnice, ki čez lužo živi približno deset let.
Drago zdravstveno zavarovanje in doplačevanje za zdravstvene storitve sta še ena od potez življenja v ZDA. »Dokler si zaposlen in zdrav, je v redu. Zdravstveno zavarovanje imam urejeno preko podjetja, v katerem sem zaposlena. Z možem imava sklenjeno zavarovanje, po katerem plačava za zdravstvene storitve največ okoli 4000 evrov,« je dejala Slovenka in ob tem navrgla še nekaj podatkov. Ko je rodila, je prejela račun porodnišnice, kar je sicer krila zavarovalnica, znašal pa je okoli 21.000 evrov. »Poznam par, ki se je za porod dogovoril mimo zavarovalnice neposredno s porodnišnico in so mu zaračunali precej manj. Vendar je bil račun še vedno več kot 12.000 evrov. Del sta krila sama in del pa cerkvena organizacija, ki ji pripadata.«
Drugačna komunikacija
V Atlanto v zvezni državi Georgii se je Špela Zobec Miller preselila zaradi službe. Po zaključku magisterija iz biotehnologije se ji je ponudila zanimiva priložnost. Klet Brda ima v ZDA od leta 1979 hčerinsko družbo Laureate Imports, kjer so iskali Slovenca, da bi povezoval obe podjetji. Po besedah sogovornice so slovenska vina v Ameriki precej popularna, s pojavom novih trendov pa so evropska vina celo v prednosti.
»V ZDA pitje alkohola med mladimi upada. Poudarjen je pomen zdravega načina življenja. Zaradi covida so bili mladi prikrajšani za izkušnjo druženja, kar gre pogosto z roko v roki z alkoholom. Denar raje zapravijo za telovadbo in zdravo prehrano. Več je tudi zanimanja za vina z nižjo alkoholno stopnjo, kar je za Evropo, kjer imamo tovrstna vina, dobro,« je razložila Slovenka, ki je še dodala, da je ob selitvi potrebovala nekaj časa, da se je navadila na novo kulturno okolje in delovanje v njem. Ena od opaznih razlik je neposredna komunikacija Američanov, kar ima sicer svoje odtenke glede na področje dela, kot denimo, da so v podjetništvu vseeno bolj diplomatski. Sicer pa je še opazila, da so »Američani nekoliko bolj rigidni, delujejo znotraj svojih okvirjev. Če nekdo dela v računovodstvu, ne razmišlja o logistiki in podobno. Ne gledajo širše slike.«
Južnjaška gostoljubnost
Kot pravi Špela Zobec Miller, je vsaka od zveznih držav skoraj svet zase. Za južnjaško Georgio veljata pregovorna gostoljubnost in prijaznost. »Tu se ljudje zelo radi objemajo, kar se hitro navadiš. Všeč mi je njihova odprtost in dobra volja.« Prav tako so zelo odprti v mimobežnih stikih in se tako tudi z neznanci, pa naj bo to samo med čakanjem v vrsti pred blagajno, hitro zaklepetaš. Drugače je z razvijanjem globokih prijateljstev. »V teh letih sem razvila malo trdnih prijateljstev. Saj imam prijatelje in vedno priskočijo na pomoč, če kaj potrebuješ, vendar ni časa za poglobljene pogovore.« Delovni dnevi so natrpani in dolgi, veliko časa porabijo za pot med domom in službo, zato so vikendi rezervirani za različne opravke, saj drugače tudi ne gre, in druženje v družinskem krogu. Za prijateljska srečanja tako ne ostane veliko časa in se morajo zaradi natrpanih urnikov dogovarjati tudi za kakšen mesec v naprej.
»Imava pa z možem srečo, da živiva v ulici, kjer imamo veliko prijateljev. Živimo v soseski na obrobju mesta in pandemija nam je pomagala, da smo se povezali. Med covidom smo se vsak dan zunaj pogovarjali in postali smo zelo dobri prijatelji. A to je Amerika, kar pomeni, da se tudi po ves teden ne srečaš s sosedi, saj ni časa za preživljanje dnevov okoli hiše.« Sosedska skupnost deluje tudi zelo podporno. »Če zboliš, ti prinesejo hrano, pa če prosiš ali ne. Če ne drugega, ti naročijo dostavo hrane. Prav tako vedno vprašajo, ali potrebuješ še kaj,« je še o svojih izkušnjah iz soseske povedala Špela Zobec Miller.
Maraton za praznike
Zaradi pomanjkanja časa so družinska druženja toliko bolj dragocena, saj je to, da so vsi na kupu, redko. Kar se različnih praznikov tiče, pa je Slovenka dejala, da se po tradiciji moževe družine na dan ameriške neodvisnosti 4. julija skupaj udeležijo maratona Peachtree Road Race, ki poteka od leta 1970 in velja za največji maraton na 10 kilometrov na svetu. »Skupaj gremo teč, čemur sledi še velika proslava, ki traja tudi po nekaj dni.« Velik praznik je tudi zahvalni dan, ki ga v ZDA praznujejo na različne načine. »To je še večji praznik kot božič. Jedi, ki ga spremljajo na jugu, so pečen puran, sladki krompir in orehova ali brusnična in korenčkova torta. Jaz vedno spečem še kaj slovenskega, recimo jabolčni zavitek.«
Južni Hollywood
V zadnjih letih, kot je še povedala Slovenka, Atlanta postaja vse bolj popularno mesto. Pravijo ji tudi Hollywood juga. »Mesto je veliko in ogromno, tako da tukaj snemajo veliko filmov in serij, pri čemer ni tako drago kot v New Yorku ali Los Angelesu. Prav tako se zelo razvija kulinarika in trenutno imamo v mestu osem restavracij z Michelinovimi zvezdicami. Ker je okolje tako etnično raznoliko, imamo tudi zelo raznoliko gastronomijo. Na Buford Highway so restavracije s skoraj vsega sveta. Tam najdeš vse, kar si lahko zamisliš.«
Sicer pa so na jugu življenjski stroški nižji kot drugod. Najemnina za enosobno stanovanje v Atlanti znaša okoli 1500 evrov, kar je za ameriške razmere precej ugodno. Kar se hrane tiče, pa so tudi tu organska živila precej dražja.
Še en vidik življenja v Atlanti je zelo drugačen in je povezano z varnostjo. »V Atlanti je visoka stopnja kriminala. Veliko je trgovine z ljudmi, zato je pred našimi supermarketi vedno policija. Če grem zvečer v trgovino, parkiram blizu vhoda in pazim, da ne parkiram zraven kakšnega kombija. Prav tako so v Združenih državah pogosti strelski napadi. V Atlanti je bil pred časom strelski napad v bolnišnici. Ker strelca niso izsledili, so zaradi varnostnih razlogov preventivno zaprli dostop do vseh šol in vrtcev v okolici, tako da nismo mogli do otrok. Bilo je grozljivo in takšna izkušnja te za zmeraj oropa občutka varnosti,« je strašno izkušnjo opisala Slovenka.
