Nekdanji nogometaš Tadej Venta, zdaj nogometni in košarkarski sodnik, ki zaradi svojega dela veliko potuje, že nekaj časa ne živi v Sloveniji. Pred desetimi leti je leto dni že živel v Londonu, leta 2022 pa se je preselil na Islandijo, kamor so za njim prišli še partnerka in otroka. Iz Skandinavije so se nato po dobrih dveh letih preselili v češko mesto Novy Jičin, rodni kraj Tadejeve partnerke.

Kljub velikemu navdušenju nad življenjem v Skandinaviji se je zaradi izbruhov vulkanov, ki so se lani tam kar vrstili, Ventova partnerka z otrokoma prejšnjo pomlad preselila na Češko. Načrt je bil, da to tako ali tako storijo, ko bo starejši sin šel v šolo, naravne okoliščine pa so zadeve le še nekoliko pospešile. »Ko je v bližini našega doma že sedmič izbruhnil vulkan ter zaradi tega nismo imeli gretja in vode, se mi ni več zdelo varno za otroka,« pripoveduje Tadej Venta, ki je za družino na Češko prišel minulo jesen.

To pa je bil tudi čas, ko je njegov sin ravno dobro začel hoditi v prvi razred. Kot pove Novomeščan, je ena od prednosti na Češkem, da imajo veliko različnih javnih šol. Poleg klasičnih osnovnih šol so del sistema javnega izobraževanja (kar pomeni, da ni potrebno dodatno plačevanje) tudi gozdne, waldorfske in šole montessori​, imajo pa tudi zasebno osnovno šolo​ montessori, v katero je otroka mogoče vpisati ob manjšem doplačilu. A raznovrstna izbira šol ni rezervirana le za velika mesta, temveč tudi za majhna urbana okolja, kamor sodi Novy Jičin, ki ga Tadej Venta v slovenskem merilu primerja z Radovljico.

Na Češkem tujcu zvišajo najemnino

Ko pripoveduje o življenju na Češkem, poudari, da je to zaprta družba, kar je v popolnem nasprotju z njegovo izkušnjo bivanja na Islandiji, čeprav stereotipne predstave to otoško državo predstavljajo ravno obratno. Tadej Venta tako pravi, da je Islandija odprta, Češka pa zaprta država, kar je zelo očitno v odnosu do tujcev. »Na Češkem želijo tujca zavesti za svojo korist. Na Islandiji veljajo enaka pravila za domačine in tujce, medtem ko tu ni tako. Tujcu dvignejo najemnino in obenem znižajo urno postavko, saj se zavedajo, da je v ranljivejšem položaju in tako prisiljen sprejeti slabše pogoje.«

Poleg tega je v širšem odnosu do zaposlenih, predvsem v proizvodnih podjetjih, po sogovornikovih besedah na Češkem še vedno mogoče čutiti dediščino nekdanjega sistema. Velja namreč, da v službo prideš pet minut prej, če pa po naključju zamudiš nekaj minut, ti od delovnih ur odštejejo kar pol ure. Obenem je pričakovano, da delo nekoliko podaljšaš. To je po Ventovih besedah še eno od nasprotij v primerjavi s skandinavsko realnostjo, kjer se ob morebitni zamudi v službo ne ukvarjajo s sankcijami, temveč z razumevanjem okoliščin, zakaj se je to zgodilo.

»Razumejo, da je bila denimo cesta ledena in je pot potekala počasneje, medtem ko moraš na Češkem to vse predvideti in na podlagi tega načrtovati pot v službo.« Prav tako je ritem življenja na Islandiji umirjen in do človeka prijazen, s tem pa seveda veliko manj stresen in podrejen različnim pritiskom. V tem pogledu je zanimiv tudi življenjski standard na otoku, kjer z minimalno plačo lahko povsem običajno živiš.

V islandski družbi velja še ena stvar, ki je prepričala Slovenca: »Tam si v prvi vrsti človek, ne glede na svoj socialni položaj, poklicno ali katero koli drugo uspešnost. Ko sem na enem od pogovorov za službo sogovornika nagovoril z besedo gospod, me je takoj popravil, da on ni gospod, ter navedel svoje ime in priimek. Ob tem pa dodal, da je njegova izkušnja v življenju, da je šef, a zato ni nad mano.« Poleg tega zaposlene na Islandiji, kot še pojasnjuje Venta, obravnavajo zelo človeško, saj učinkovitost spremljajo v širšem kontekstu. So tudi zelo fleksibilni ter ponujajo veliko možnosti za pridobivanje različnega znanja in priložnosti onkraj formalnega izobraževanja. Tako se lahko marsičesa priučiš s prakso in je zaposlitvena pot med področji veliko prožnejša.

Mesto kavarn in specializiranih trgovin

Za Novy Jičin Venta pravi, da je mesto kavarn, kar niti ne preseneča, saj je kultura druženja v lokalih na Češkem zelo razvita. S prijatelji se tako ne dobivajo doma, temveč bolj ali manj v lokalih. Je pa kava v tem majhnem češkem mestu precej draga, za skodelico je treba odšteti približno tri evre, medtem ko je pivo veliko cenejše, saj stane le evro in pol. Lepoto življenja v »češki Radovljici«, kakor Slovenec med pogovorom večkrat navede to primerjavo, zaznamujejo tudi številne butične trgovine v središču kraja, ki jih supermarketi še niso izrinili. Poleg tega se je mesto prav zaradi svoje majhnosti ubranilo pred različnimi nakupovalnimi središči in verigami hitre prehrane. Tako Venta z veseljem pove, da nimajo McDonaldsa, so pa na glavnem trgu mesnica, sirarna, slaščičarna, vinoteka, knjigarna, lokal, v katerem pripravljajo hot doge, ter druge specializirane kulinarične in obrtne trgovine. Za Novy Jičin sicer pravijo, da je mesto klobukov, saj od tu izvira podjetje Tonak, ki je s svojo 200-letno tradicijo že dolgo sinonim za dobra pokrivala. Klobuke so izdelovali za kralje, vojake, meščane in druge.

V pogovoru o življenju na Češkem Slovenec navede socialno posebnost te srednjeevropske države – tako imenovane babyboxe. Gre za posebna ohišja, ki so od leta 2005 pod okriljem projekta dveh organizacij za zapuščene otroke nameščena po različnih mestih v državi, v njih pa lahko matere oziroma starši, ki zaradi različnih življenjskih situacij ne morejo skrbeti za otroka, anonimno pustijo novorojenčka. Zapuščeni otrok na podlagi avtomatičnega obveščanja bližnje bolnišnice takoj dobi zdravniško pomoč in socialno oskrbo. »Tako so rešili že približno 200 otrok,« podatek posreduje sogovornik.

Krapi za božično večerjo

V odmevu nedavnih decembrskih praznikov Tadej Venta o češki družbi pripoveduje o pomembnosti božične tradicije. Usmeritve o pripravi večerje in poteku božičnega dneva so zelo jasne. »Dva dni pred božičnim večerom greš na tržnico po svežega krapa. Doma ga daš v mleko, da ga očistiš vonja. Poleg tega ves december pečemo domače piškote, pojemo jih po večerji med odvijanjem daril na božični večer. Sicer pa iz krapa za večerjo naredijo juho, temu sledi pečeni krap s krompirjevo solato. Na božični dan je nato navada družinsko gledanje filmov iz zgodovine češke kinematografije, ki jih tisti dan vrtijo po televiziji,« kulturo božičnega praznovanja, ki slavi tudi domačo ustvarjalnost, strne naš sogovornik.