Kranj. »Kam gremo, levo ali desno? Poglej, tam se nekaj skriva, tecimo tja! Ojej, tale smer ni prava...« Takšne in podobne situacije begajo obiskovalce enega od trenutno dveh koruznih labirintov v naši državi. Že peto leto zapored so njegova vrata odprli v Mariboru, letos pa je zabava brez telefonov in računalnikov za vso družino prvič na voljo tudi na kranjskem Zlatem polju, v neposredni bližini Fakultete za organizacijske vede.
»Naloga obiskovalcev doživljajskega parka z interaktivnimi postajami je, da najdejo pravo pot do informativnih tabel in ob tem ne hodijo zunaj označenih poti. Za pomoč lahko uporabijo zemljevid, ki ga prejmejo ob vstopu v labirint, svojo orientacijo pa lahko preizkusijo tudi brez zemljevida,« pojasni Nataša Drozg iz projektne ekipe in doda, da ideja labirintov izvira iz Združenih držav Amerike, kjer slovijo po urejanju ogromnih labirintov, v katerih je poudarek na orientaciji in teku, medtem ko je pri nas v ospredju vsebina labirintov - doživetje v naravi, stran od mestnega hrupa in računalniških zaslonov.
Kranjski labirint se razteza na približno petih hektarjih koruznega polja, znotraj katerih se vijejo prepletene poti v dolžini štirih kilometrov. Zaradi oblike heksagona oziroma satovja s kranjskima čebelama je labirint precej zahteven. Njegovo območje so najprej posneli z dronom, pri urejanju pa so tudi letos sodelovali študentje Fakultete za arhitekturo, ki so oblikovali načrt in ga preslikali na koruzno polje.
Do žetve vsi najdejo izhod iz labirinta
»Vsako leto se kdo izgubi, a do septembrske žetve vsi najdejo izhod iz labirinta. Sicer pa se ljudje včasih moramo izgubiti, da spet najdemo pravo pot,« se pošali Drozgova. Pustolovščino iskanja petnajstih postaj v labirintu otežujeta dve dodatni postaji, ki sta skriti in ju ni na zemljevidu, zato ju morajo obiskovalci poiskati sami.
Poučne naloge na posameznih točkah temeljijo na povezovanju in sodelovanju. Goste labirinta seznanijo z zanimivimi podatki o koruzi, pomenu poslušanja oziroma pristni komunikaciji, zabavni optični iluziji in drugimi privlačnostmi. Otroci se najraje preizkusijo v orientaciji v prostoru, iskanju ravnotežja v paru, reševanju ugank in igri koruzna luknja, pri kateri skušajo z vrečkami, napolnjenimi s koruzo, zadeti luknjo na igralni plošči.
»Gre za spoznavanje narave, naravnih zakonitosti in ciklov rastlin ter živali. Raziskovanje pri odraslih in otrocih izboljšuje orientacijske sposobnosti, razvija intuicijo in krepi logično sklepanje ter samostojnost, naloge v labirintu pa spodbujajo sodelovanje, povezanost in srčnost,« pove sogovornica.
Nekje sredi labirinta obiskovalca pričaka tabla z naslednjim zapisom: »Kolikokrat ste že ležali na polju? Pred vami je poljska postelja, s katere lahko opazujete naravo na drugačen način. Mogoče se bodo nad vami podili oblaki, mogoče boste morali zamižati, ker bo sonce premočno, vsekakor poležite nekaj trenutkov in užijte lep dan.«
Lep dan si v labirintu v Kranju, ki bo predvidoma odprt do sredine septembra, ko bodo koruzo poželi, vsak dan od 9. do 20. ure radi omislijo tudi slavljenci, ki tam s prijatelji praznujejo svoj rojstni dan, posebna doživetja v prihodnjih tednih pa bodo nočne izkušnje labirinta, ko se bodo lahko obiskovalci med koruzna stebla podali z naglavnimi ali ročnimi svetilkami, poleg otežene orientacije pa bodo deležni tudi obiska skrivnostnih gostov labirinta.
