V zadnjem desetletju je Južna Koreja svet prevzela tudi s svojo popularno glasbo K-pop in televizijskimi serijami. Najslavnejša je seveda Squid game. Mnoge korejske serije so snemali v Sloveniji. Slovijo tudi po kozmetičnih pripravkih. Cene so dostopne, prodajalne povsod, povpraševanje v Sloveniji pa veliko (nasvet za darilo). Nagel napredek družbe je medtem poskrbel tudi za eno najslabših demografskih slik na svetu ter velik razkorak med mladino in starejšo populacijo, ki je odraščala v revščini in jo pogosto trpi še danes. Gre torej za državo z mnogimi obrazi. Katerega boste videli, je odvisno od tega, kam vas bo zanesla pot. Moja je bila kratka in službena, popeljala pa me je na Samsungovo predstavitev novih naprav v središču južnokorejske pop kulture – slovitem Gangnamu.
Spomenik hitu Gangnam style
Območje južno od reke Han, ki razpolavlja Seul, je na svetovni zemljevid popeljal južnokorejski glasbenik Psy s svojim svetovnim hitom Gangnam style iz leta 2012. Saj se še spomnite plesa s pri zapestju prekrižanimi rokami in poskakovanjem, kot bi sedeli v konjskem sedlu? Za zasluge so mu pred nakupovalnim središčem COEX, kjer je bil posnet del videospota, postavili velikanski pri zapestju prekrižani bronasti roki. Kot se spodobi, je spomenik opremljen še z zvočniki, ki na željo pričnejo predvajati slavno pesem, »romarji« pa lahko pod obokom spomenika poskakujejo in plešejo v ritmu uspešnice.
Ker je Gangnam predvsem poslovni center Južne Koreje, je nočno življenje tam bolj primerno za starejše. V stranskih ulicah se sicer najdejo gostilne, kjer se večinoma do polnoči toči pivo za kakšnih deset evrov na pinto. Pot vam znajo prekrižati tudi motoristi med metanjem letakov s pomanjkljivo oblečenimi gospodičnami ter majavi domačini. Za več nočnega življenja je treba v Hongdae ali Itaewon. Nakupovalci bodo svoje mesto našli v Dongdaemunu. Kdor išče Seul, kot je bil nekoč, pa naj skoči v Bukchon.
Kdor vztraja pri Psyevem spomeniku in zavije proti severu, naleti na budistično svetišče Bongeunsa, ki je bilo pod drugim imenom ustanovljeno leta 794. Kot skoraj vse v korejski zgodovini je bilo večkrat uničeno in obnovljeno. Najbolj markantna znamenitost templja je 23 metrov visok kip Maitreje oziroma »prihodnjega Bude«. Južno od Psya trčimo ob stolpnico seulskega WTC. Proti zahodu se nahajajo kraljeve grobnice Seonjeongneung iz 15. stoletja. Ob ponedeljkih so zaprte. Tudi sicer velja biti pozoren na odpiralne čase znamenitosti. Glavna palača dinastije Joseon – Gyeongbokgung, ki stoji severno od reke Han, je denimo zaprta ob torkih. Zaradi natrpanega delovnega urnika smo se morali sprijazniti z obiskom palače Changdeokgung, ki krasno združuje zgradbe z naravo, a je manj impozantna.
Najvišja točka mesta
je Lotte World Tower
Vzhodno od Psya je olimpijska vas, še malo naprej pa se nad mestom gospodovalno dviguje s 555 metri višine četrta najvišja zgradba na svetu – Lotte World Tower. Predstavljajte si stekleno konico debelega in ušpičenega čopiča z na dvoje razklanim vrhom. V zameno za plačilo vas dvigalo bliskovito popelje na opazovalno točko malo pod vrhom stolpnice. Možen je tudi sprehod med vrhovoma po ferati. Priljubljena opazovalna točka je tudi stolp N Tower, ki se dviguje z gore Namsan, na severu Seula.
Promet v Seulu zna biti zamuden. Intervali semaforjev so dolgi, po cestah pa se vozi ogromno pretežno belih avtomobilov, večinoma znamke Kia. Raje smo potovali s podzemno. S ceno 93 centov (1350 južnokorejskih wonov) za enkratno vozovnico po centru je tudi zelo ugodna. Vagoni so beli in sterilno čisti, pred vstopanjem pa se ne pozabite postaviti v kolono. Avtomati za vozovnice medtem sprejemajo zgolj gotovino. Tudi sicer znajo plačilna sredstva povzročati težave. Najbolje so se izkazale Mastercardove debetne kartice s čipom. Brezstično plačevanje ni delovalo vedno. Največ težav pa je bilo z Visinimi kreditnimi karticami. Na nekaterih bankomatih ne deluje nič od naše »plastike«.
Avanturistom Južna Koreja ponuja kulinarično eksotiko, zlasti morskega porekla. Teknila je juha iz alg in morskih ušes. Predstavljajte si res močno mesnato školjko. Sicer pa so domačini ponosni zlasti na govedino in svinjino, ki jo v restavraciji pred vami spečejo na žaru, vgrajenem v mizo. Med prilogami najdete fermentirano zelje (kimči), tofu in še kakšno zelenjavo. Žar in priloge se za omizjem delijo po vzoru slovenske družinske navade skupne sklede za solato. To naj bi zbliževalo. Za žejo ponujajo pijačo po zahodnem okusu, pravi popotnik pa naroči riževo vino (makoli) ali riževo žganje (soču). Oboje prinesejo v stekleničkah. Vino smo večinoma dobili v ledeno mrzlih plastenkah. Pred pitjem ga je treba pomešati, da postane belo. Okus ni za vsakogar. Predstavljate si riževo mleko, pomešano s penino. Soču je bolj podoben klasičnemu žganju, a ima vsega 15 odstotkov alkohola.
Podzemna nakupovalna središča
Za eno od osrednjih točk življenja v Gangnamu so se izkazala ogromna podzemna nakupovalna središča. Seul ima okoli 10 milijonov prebivalcev, pločniki Gangnama pa so bili videti skoraj prazni. Domačini so nam zatrjevali, da je kriva neobičajna sopara, ki je julija pritiskala ob temperaturah nad 32 stopinjami Celzija ob okoli 90-odstotni vlažnosti. Prenosni ventilatorji za okoli vratu so bili obvezna oprema, pred hoteli pa ni bilo nič nenavadnega, če si videl puhanje hladnega zraka iz klim za na prosto. No, tudi sicer ob glavnih ulicah Gangnama ni veliko zanimivega za vsakdanje življenje.
Povsem drugačna slika je bila v podzemlju. Tam je bil ob močno klimatiziranih razmerah vrvež. Gostilne, restavracije, banke, trgovine, celo kinodvorane in podzemni akvarij. Vse to smo našli v centru COEX, še en akvarij pa v nakupovalnem središču v podzemlju Lotte World Towerja. Čeprav naj bi bila relativno dolgočasno površje Gangnama in vrvež v njegovem podzemlju povezana s cenami na nepremičninskem trgu, ima popotnik včasih tudi občutek, da je stvar povezana s privajanjem populacije na morebitno zaostritev odnosov z jedrsko sosedo, ki leži le kakšnih 24 kilometrov severno od Seula. Asociacije so hitro letele tudi na podzemna mesta iz znanstvenofantastičnih romanov ameriškega pisatelja Isaaca Asimova.
Najlepšo točko centra COEX predstavlja knjižnica Starfield Library. Zgrajena je kot velik odprt javni prostor, ki se razteza na površje in od tam v podzemlje spušča naravno svetlobo. Osrednji prostor obdajajo visoke knjižne police s približno 50.000 knjigami. Kako natanko uradno poteka izposoja, nam ni uspelo razvozlati, a zdi se, da temelji na zaupanju. Knjigo lahko preprosto vzamete s police in jo pričnete brati na pripravljenih sedalnih površinah. V resnici dokaj tipično za Korejo. Gre namreč za eno najvarnejših držav na svetu, z zelo malo kriminalitete. Nič čudnega ni, če pred vhodnimi vrati hiše po več ur ležijo nedotaknjeni paketi takšne ali drugačne dostave. Ne računajte pa na to, da bo v državi delovalo vse brezhibno. Vtis je, da zamud in zapletov raznih vrst ne odobravajo, se pa dogajajo. Prosto po Rambu Amadeusu bi bil dober opis: visoke ambicije, pri izvedbi pa včasih še škripa.
