Začetki bohinjskega sirarstva segajo v 13. stoletje. Razvijali so ga planšarji, ki so v poletnih mesecih svojo živino pasli na bohinjskih planinah. Tam so pridobivali mleko in ga predelovali v mlečne izdelke: maslo, skuto in sir. Bohinj je v resnici pravi biser slovenskega planinskega sveta, kjer se narava in tradicija prepletata v popolni harmoniji. V Bohinju ima prav posebno mesto sir, ki nosi bogato zgodovino in izjemno kakovost. Ne glede na to, ali ste strasten ljubitelj sira ali preprosto uživate v dobri hrani in vinu, vas organizatorji vabijo, da se jim pridružite na prav posebnem kulinaričnem popotovanju, na katerem boste odkrivali sir, narejen visoko v planinah, kjer pridobiva svoj edinstven okus.
Pripeljite se z javnim prevozom
Če se boste pripeljali v Bohinj z lastnim prevoznim sredstvom, vas čaka najbližji parkirni prostor na brezplačnem parkirišču za obiskovalce Danica, ki je tik ob dvorani Danica. Nina Vončina iz Turističnega društva Bohinj je na prvem mestu poudarila, da bo na voljo tudi brezplačen avtobusni prevoz po območju Bohinja. Prizorišče je namreč 800 metrov oddaljeno od železniške postaje in približno 200 metrov od avtobusne postaje, kar pomeni enostaven dostop ne glede na način prihoda. »Vsekakor spodbujamo predvsem prihode z javnim prevozom,« je Nina Vončina sklenila pogovor o tem, kako priti do prireditve.
Na prireditvi pričakujejo do petnajst različnih ponudnikov sirov z območja Julijskih Alp. Med njimi bodo tudi nekateri prepoznavni bohinjski sirarji, kot so kmetija Pr' Prangarčk, sirarna, ki je poznana po večkrat nagrajenih sirih s certifikatom izbrana kakovost Slovenije – kmečki. Iz mleka domačih krav na tradicionalen način izdelujejo zorjene in mlade sire, maslo, jogurt in druge mlečne izdelke. Potem je tu kmetija Pr' Odolneku, kjer v manjši sirarni predelujejo doma namolženo mleko v sir, mohant in albuminsko (sirarsko) skuto. Poleti se po stari planšarski tradiciji s kravami selijo na pašo v planino Laz. Omenimo še Bohinjsko sirarno, ki odkupuje mleko bohinjskih kmetov izključno z območja Bohinja, sir pa izdelujejo sirarski mojstri s tradicionalnim znanjem, ki se prenaša iz generacije v generacijo. Na voljo bodo trdi, poltrdi, mladi siri, sir s planin ter bohinjska specialiteta, mohant. To je gurmanski sir s posebnim vonjem, ki nekatere odbija, nekateri pa ga močno vzljubijo. Mohant je lokalna kulinarična posebnost, zaščitena na evropski ravni. Mohant je mehki sir, njegov vonj pa je posledica tehnologije zorenja, pri čemer se sprošča amonijak, zato marsikdo, ki povoha mohant, pomisli, da gre za pokvarjen sir. Vendar je v svetu zelo malo podobnih, njegovo uživanje pa zelo ugaja tudi našemu želodcu. Lažje namreč prebavljamo živalske beljakovine, ki so že razgrajene v aminokisline. Tradicija izdelave mohanta se prenaša iz roda v rod. Izdelujejo ga iz mleka avtohtone pasme goveda bohinjska cika, in sicer surovega mleka, kar pomeni, da nima dodanih kultur. Pa še namig: mohant se dobro znajde tako v hladnih kot toplih predjedeh, pa tudi v glavnih jedeh in celo v sladicah.
Degustacije sirov in vina
Obiskovalci bodo lahko sire brezplačno pokušali ves dan, za zahtevnejše pa bodo na voljo posebne degustacije. Zanje bo treba plačati; na voljo bodo boni, za katere boste odšteli do tri evre. In če vam bo kakšen sir všeč in ga boste želeli kupiti? »Sire bo seveda mogoče kupiti pri ponudnikih, cene pa se bodo predvidoma gibale od 5 pa tja do malo pod 20 evri na kilogram, odvisno od vrste sira,« je povedala Nina Vončina.
Zakaj so siri z bohinjskega konca tako dobri, v čem je skrivnost? »Bohinjski siri so prepoznavni po izjemni kakovosti, kar je rezultat tradicionalnih metod izdelave, skrbne izbire mleka in spoštovanja starih receptov. Ključna je tudi prosta paša krav na travnikih in planinah, kar vpliva na izjemno kakovost mleka,« je pojasnila Nina. Glede skrivnosti, po katerih smo spraševali, pa Nina ni bila kaj preveč zgovorna. V Bohinjski sirarni pravijo, da se je skozi zgodovino značilen tradicionalen način izdelave bohinjskega sira prilagajal in spreminjal, ter dodajajo, da se današnji bohinjski sir od klasičnega ementalskega sira razlikuje po zlatorumeni barvi skorje, sliki na prerezu, dimenzijah, času zorenja in po specifičnem okusu, ki je rahlo pikanten in spominja na orehova jedrca.
Na prireditvi, ki se imenuje Praznik sira in vina, bodo seveda na voljo tudi različna vina. Ponujali jih bodo vinarji iz različnih slovenskih vinorodnih območij, kar bo odražalo raznolikost slovenskega vinogradništva.
