Malo katera žival v sebi združuje toliko nasprotij kot črna mačka. Za nekatere je mističen simbol sreče in zaščite, za druge pa zakoreninjena znanilka nesreče. Ko vam pot prekriža črna mačka, se nasmehnete ali instinktivno potrkate na les?
Črne mačke so že stoletja ujete v mrežo mitologije, vraževerja in folklore. Njihova elegantna temna pojava je burila domišljijo ljudi, kar je žal pogosto vodilo v strah in preganjanje. Danes, ko vemo več o genetiki in vedenju živali, je čas, da dokončno ločimo zrnje od plev – mite od resnice.
Večina negativnih mitov o črnih mačkah izvira iz evropskega srednjega veka.
1. mit: Povezava s čarovništvom. Najbolj znan in uničujoč mit je povezava črnih mačk s čarovnicami. V srednjem veku, še posebej v času lova na čarovnice, so verjeli, da so črne mačke demoni ali »hišni duhovi« (familiars), ki pomagajo čarovnicam pri njihovih zlih dejanjih. Nekateri so celo verjeli, da se čarovnice lahko spremenijo v črne mačke. Ta asociacija je vodila v množično preganjanje in pobijanje teh živali, kar je ironično morda celo prispevalo k širjenju kuge, saj je upadlo število mačk, ki bi lovile podgane.
2. mit: Nesreča, če ti prekriža pot. V mnogih zahodnih kulturah, vključno z ZDA in večjim delom Evrope, še danes velja prepričanje, da črna mačka, ki ti prečka pot, prinaša nesrečo. Ta mit je neposredna posledica povezave s hudičem in čarovništvom – prečkanje poti je simboliziralo oviro, ki jo postavlja zlo.
3. mit: Simbol noči čarovnic. Čeprav je danes to bolj komercialni simbol, so črne mačke poleg duhov in buč stalnica podob za noč čarovnic. To utrjuje njihovo povezavo s strašljivim in nadnaravnim, kar žal vpliva tudi na njihovo varnost v tem obdobju, saj postanejo tarče zlorab.
Ko črna mačka prinaša srečo
A pozor: strah pred črnimi mačkami ni univerzalen. V mnogih kulturah veljajo za simbol izjemne sreče. V Veliki Britaniji in na Irskem je zgodba obrnjena. Črna mačka, ki prečka tvojo pot, prinaša srečo. Podariti črno mačko nevesti velja kot blagoslov za srečen zakon. Na Japonskem so črne mačke simbol sreče in blaginje. Verjamejo, da odganjajo zle duhove in prinašajo srečo v ljubezni, zato so še posebej priljubljene pri samskih ženskah. V starem Egiptu so mačke, ne glede na barvo, častili. Boginja Bastet, pogosto upodobljena z mačjo glavo, je bila zaščitnica doma in plodnosti. Če je kdo takšno mačko ubil – četudi ponesreči – je bil kaznovan s smrtjo. Mornarji so imeli črne mačke pogosto na krovu kot »ladijske mačke«. Verjeli so, da prinašajo srečo in zagotavljajo varno vrnitev domov, poleg praktične koristi, da so lovile miši in podgane.
Ko odmislimo folkloro, ostanejo dejstva. In ta kažejo, da so črne mačke v marsičem posebne. Črna mačka ni pasma. Gre preprosto za barvo krzna. Za črno barvo je odgovoren dominanten gen za pigmentacijo (eumelanin). Ta gen je tako močan, da pogosto prekrije druge vzorce, kot so tigraste proge, ki jih včasih še vedno lahko opazimo pod močno svetlobo. Zanimivo je, da lahko nekatere črne mačke na močnem soncu »porjavijo« in dobijo rjavkast odtenek.
Žalostna sodobna resnica pa je, da črne mačke (in psi) preživijo v zavetiščih bistveno dlje časa in je pri njih višja stopnja evtanazije kot pri živalih drugih barv. Temu pravimo »sindrom črne mačke«. Razlogi so večplastni. K temu zagotovo prispeva vraževerje, saj stari predsodki še vedno vplivajo na odločitve ljudi. K temu, da se ljudje ne odločajo za posvojitev črnih živali, pa prispeva tudi to, da je v slabo osvetljenih zavetiščih črne živali težje fotografirati. Njihove poteze obraza se ne vidijo dobro, zato na spletnih straneh zavetišč delujejo manj »privlačne« ali izrazne. V kletki, polni pisanih mačk, črna mačka preprosto manj izstopa.
So res bolj odporne?
Novejše raziskave kažejo, da je genetska mutacija, ki povzroča črno dlako (melanizem), morda povezana z večjo odpornostjo. Študije so pokazale, da imajo črni leopardi in jaguarji močnejši imunski sistem. Znanstveniki zdaj raziskujejo, ali enako velja za domače črne mačke, še posebej v povezavi z odpornostjo proti boleznim, kot je mačji virus imunske pomanjkljivosti (FIV).
Čeprav nekateri lastniki prisegajo, da so črne mačke bolj mirne, crkljive ali igrive, znanstvenih dokazov, ki bi povezovali barvo dlake z osebnostjo, ni. Tako kot pri ljudeh je vsaka mačka individuum. Njen značaj je odvisen od genetike, zgodnjih izkušenj in okolja, ne pa od količine pigmenta v dlaki.
Resnica je preprosta: črna mačka je le mačka. Je bitje, ki ponuja enako mero ljubezni, igrivosti in tovarištva kot katera koli druga mačka. Ko naslednjič iščete novega kosmatega prijatelja, ne spreglejte črnih lepotic v zavetišču.
