Tuji obiskovalci, ki želijo uzreti veličino Grand Canyona ali gejzirje Yellowstona, bodo od začetka naslednjega leta soočeni z novo realnostjo. Ameriška administracija uvaja drakonske podražitve za tujce, kar označujejo kot pravičen prispevek, kritiki pa kot protekcionizem v naravi.
Ko sonce zahaja nad rdečimi pečinami Grand Canyona, se razgled zdi neprecenljiv. Desetletja je veljalo prepričanje, da so ameriški narodni parki – ta »najboljša ameriška ideja«, kot jih je nekoč poimenoval pisatelj Wallace Stegner – odprti za svet. Toda z januarjem 2026 se bo ta filozofija soočila s hladno, tržno logiko nove dobe. Za mednarodne popotnike, ki so doslej romali v te katedrale narave z enakimi pogoji kot domačini, se vrata sicer ne zapirajo, toda vstopnica bo poslej precej dražja.
Zid okoli naravnih čudes
V potezi, ki več kot očitno odraža politično doktrino America First (Amerika na prvem mestu), sta ameriško notranje ministrstvo in uprava narodnih parkov napovedala korenito spremembo cenovne politike. Obiskovalci, ki nimajo ameriškega državljanstva ali stalnega prebivališča, bodo morali za vstop v enajst najbolj ikoničnih parkov plačati dodatnih 100 ameriških dolarjev (približno 86 evrov) na osebo. Ta znesek se prišteje k že obstoječi vstopnini, ki običajno znaša okoli 35 dolarjev na vozilo.
Ukrepi so neposredna posledica odloka predsednika Donalda Trumpa iz julija lani, ki je v svojem značilnem slogu povezal dostop do nacionalnih zakladov s prednostno obravnavo ameriških državljanov. Sporočilo je jasno: ameriška zemlja najprej služi Američanom.
Doug Burgum, ameriški minister za notranje zadeve, je novo ureditev zagovarjal s finančno pragmatiko. Po njegovih besedah gre za zagotavljanje ugodnega dostopa za ameriške davkoplačevalce, medtem ko naj bi mednarodni gostje na »pravičen način« prispevali k ohranjanju parkov za prihodnje generacije.
Argumentacija ministrstva se naslanja na dejstvo, da ameriški narodni parki že leta trpijo zaradi kroničnega pomanjkanja sredstev za vzdrževanje infrastrukture in posledic prekomernega turizma. Vendar pa kritiki opozarjajo, da gre pri tem ukrepu manj za ekonomsko nujnost in bolj za simbolno gesto izključevanja.
Matematika novega potovanja
Za povprečno slovensko družino, ki načrtuje sanjsko potovanje po ameriškem zahodu, nova pravila, če izračunamo, prinašajo precejšen finančni udarec. Dodatna pristojbina sicer ne velja za otroke, mlajše od 16 let, toda za vse ostale predstavlja strošek, ki ga ni mogoče zanemariti.
Sistem je zasnovan tako, da spodbuja nakup dražjih letnih prepustnic, kar ustvarja zanimivo cenovno anomalijo. Medtem ko bodo morali tuji obiskovalci za posamičen vstop plačati visoko »kazen«, bo na voljo letna karta za tujce po ceni 250 dolarjev. Ta karta pokriva vse potnike v osebnem vozilu, kar jo postavlja kot edino logično izbiro za tiste, ki potujejo z avtomobilom.
Vendar pa je kontrast z domačini očiten. Američani in imetniki dovolilnic za delo (oziroma stalno bivanje) bodo za svojo letno prepustnico odšteli zgolj 80 dolarjev. Še slabše jo bodo odnesli tisti tuji turisti, ki po ZDA potujejo z organiziranimi avtobusnimi prevozi ali v parke vstopajo peš – ti se plačilu 100 dolarjev na osebo ne bodo mogli izogniti z nakupom letne karte za vozilo.
Seznam elitnih parkov
Nova doplačila ne veljajo za vseh 400+ enot v sistemu ameriških narodnih parkov, temveč ciljajo na tiste, ki so magnet za mednarodne goste. Na seznamu, kjer bo veljala nova tarifa, so: Grand Canyon, Yellowstone, Yosemite, Zion, Bryce Canyon, Grand Teton, Glacier, Rocky Mountain ter Sequoia & Kings Canyon. Vzhodna obala in jug: Acadia v Mainu in močvirnati Everglades na Floridi.
Gre za parke, ki so hrbtenica ameriške turistične industrije. Analitiki v turističnem sektorju se sprašujejo, ali bo ta poteza povzročila upad obiska iz Evrope in Azije, ali pa je privlačnost ameriške divjine dovolj močna, da prenese tudi to finančno oviro.
