Ste že slišali za fontano jošk? »Fontana delle tette« je ena od znamenitosti italijanskega Trevisa. Postaviti jo je dal Alvise Da Ponte, podestat Trevisa, leta 1559, po izjemni suši, ki je pustošila po Beneški republiki. Lepa ženska iz marmorja stoji nad morsko školjko in se drži za prsi, iz katerih brizgata curka vode za okoliške prebivalce in delavce. A to še ni vse, vse do padca Beneške republike leta 1797 je iz marmornih prsi ob praznovanju prihoda novega podestata v mesto tri dni zapored teklo rdeče vino iz ene dojke in belo vino iz druge – brezplačno in v veliko veselje navdušenega ljudstva. Kasneje so zanimivi vodnjak odstranili in dolgo pozabili nanj. Originalni ostanki so danes na ogled v muzeju Casa da Noal. Na nekoliko skritem trgu v središču mesta pa od leta 1989 stoji kopija fontane, a iz prsi ne teče vino, ampak voda.
Treviška fontana jošk iz 16. stoletja je nekakšna predhodnica slovenskega turističnega fenomena zadnjega desetletja. Po državi vznikajo pivske in vinske fontane, nekatere so povsem zasebna iniciativa, druge občinski projekti, za katere so dobili tudi evropski denar. Morda se zaradi teh pip z vinom in pivom pri kom porodijo pomisleki, da spodbujajo množično pitje alkohola ali da gre za turistični kič in ne prispevajo k razvoju vinske kulture. A množice domačih in tujih obiskovalcev pričajo, da so fontane zadetek v polno, turisti pa zaradi njih zavijejo tudi v kraje, kamor bi sicer redko zašli. Ne nazadnje pa fontane pobirajo turistične nagrade.
Še fontana oljčnega olja in grozdnega soka
Tako je ravno pred nekaj dnevi razgledna ploščad Marezige, na kateri domuje prva slovenska vinska fontana, dobila priznanje Turistične zveze Slovenije za najbolj gostoljubno turistično točko, to je edina nagrada, ki je letos šla v Istro. Zasluga za to gre Alenu Babiču, lastniku gostilne Karjola in vinske fontane. Prihodnji teden pa bo nedaleč stran od vinske zaživela še prva oljčna fontana. »Mislim, da bo prva oljčna fontana v Evropi, morda pa tudi na svetu. Malo smo raziskovali, a je nismo našli nikjer drugje,« pravi Babič.
Projekt je od odkupa zemljišča v centru Marezig do izvedbe stal 150.000 evrov. Obiskovalec bo za 18 evrov dobil paket s tremi žetoni in lesenim pladnjem iz oljčnega lesa z vdolbino, v katero si bo pri fontani lahko natočil tri vrste ekstra deviškega oljčnega olja lokalnih oljarjev in jih pokusil s kruhom, za doplačilo tudi s sirom. Lesena deska mu bo ostala za spomin. Otroci si bodo medtem lahko na svoji mali fontani točili grozdni sok. »Ponudbo bomo zamenjali vsak mesec, da bomo dali možnost čim več oljarjem,« napoveduje. Verjame, da bo oljčna fontana zanimiva za Istro in za Slovenijo.
»Odkar smo odprli vinsko fontano, se turizem v Marezigah in okolici razvija, zdaj pa bomo imeli v kraju oba glavna istrska produkta,« poudarja Babič. Vinska fontana obratuje vse leto, prav tako bo tudi oljčna. Zunaj glavne turistične sezone se na samopostrežni degustaciji ustavljajo predvsem domači gostje, poleti pa pridejo domala z vsega sveta, saj je priljubljena tudi med gosti s potniških križark.
Samopostrežnega točenja piva se v desetih letih še
niso naveličali
Idejo pipic, iz katerih priteče pijača, so pri nas prvi uresničili v Žalcu s fontano piv Zeleno zlato. To je bil občinski projekt po zamisli župana Janka Kosa, ki je pred dobrim desetletjem stal 350.000 evrov, financirati pa so jo pomagali donatorji in srečni prebivalec občine, ki je zadel glavni dobitek v igri eurojackpot, občini pa je kanil davek od dobitka. Niti v Spodnji Savinjski dolini sprva ni manjkalo skeptikov. »Ob odprtju, septembra 2016, je fontana dvignila kar nekaj prahu in s tem dobila tudi ogromno brezplačne reklame,« je spomnila Mojca Žnidar, pomočnica direktorja na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec.
A fontana Zeleno zlato je Žalec, občino in Spodnjo Savinjsko dolino postavila na turistični zemljevid. V Žalcu pravijo, da se je obiskovalci po desetih letih še niso zasitili. V letošnji sezoni so si iz fontane natočili približno 27.000 vrčkov piva, kar je več kot 17.000 litrov različnega piva. »Fontano piv je letos obiskalo okoli 40.000 obiskovalcev, med njimi je od 70 do 80 odstotkov tujih gostov, predvsem iz Francije, Portugalske, Nemčije in Italije,« je naštela Mojca Žnidar. V fontani je od aprila do konca oktobra na voljo šest različnih piv, zvarjenih iz slovenskega hmelja. Nekaj jih je stalnih, druge mesečno menjujejo. Cena vrčka v letošnji sezoni je bila 12 evrov, za kar si obiskovalec lahko šestkrat natoči deciliter piva, vrček oblikovalca Oskarja Kogoja pa obdrži za spomin.
Vinska fontana Izvir cvička
V Šmarjeških Toplicah je kralj fontane cviček. »Ocenili smo, da nam primanjkuje turističnih doživetij za enodnevne obiskovalce, in kot izrazito turistična občina z vinorodnimi legami se nam je zdelo smiselno s fontano cvička obogatiti ponudbo,« je odločitev, ki so jo uresničili pred petimi leti, razložil župan Marjan Hribar.
Za projekt fontane so dobili 100.000 evrov nepovratnega evropskega denarja, občina pa je prispevala 50.000 evrov. Na Izviru cvička ponujajo štiri različna vina iz okoliških goric, poleg cvička tudi dolenjsko belo, modro frankinjo in žametno črnino. Katera vina bodo tekla iz pip, izberejo lokalna vinogradniška društva in občina. Obiskovalci so si doslej natočili približno 10.000 litrov vina. »Izkušnje so zelo pozitivne, za vinarje, domačine, še posebej pa za turiste, ki lahko na enem mestu doživijo in spoznajo zgodbo o cvičku,« pravi Marjan Hribar.
Vinske fontane Vodole, Kapelski Vrh, Dobrovnik …
Na mariborski vinski cesti je na posestvu Sončni raj zadnjih pet let priljubljen postanek fontana vin Vodole, prva na Štajerskem, kjer ponujajo osem vin lokalnih vinarjev in dva brezalkoholna napitka. Fontana je zasebna iniciativa družine Mak. Obiskovalec se s čipiranim kozarcem lahko sprehodi med sodi lokalnih vinogradnikov in izbere svojo kombinacijo: šest vin po pol decilitra v štirih urah. Kozarec lahko odnese za spomin.
Na Račkem Vrhu je na razgledni točki na stari domačiji zaživela prleška vinska fontana Kapela z vini Radgonsko-Kapelskih goric, s tramincem na čelu. Tudi samopostrežna vinska fontana v Dobrovniku v Lendavskih goricah blizu razglednega stolpa Vinarium je del vinske ponudbe Prekmurja, ponuja pa šest vrst vin. Odprla jo je družina Laslo iz Gostilne pri Lujzi. Povsem drugačna zgodba pa se je pred sedmimi leti odvila na zahodu države, v Goriških brdih, kjer je pobudo za postavitev vinske fontane ob gradu Dobrovo večina občinskih svetnikov in lokalnih vinarjev že v kali zatrla.
Ali vendarle ne bo že preveč vinskih fontan po Sloveniji? »Če se stvari preveč ponavljajo, se ljudje naveličajo, to drži. A za zdaj so vinske fontane še lepo razpršene po državi in z dobrim delom se za obiskovalce ni bati,« ocenjuje Alen Babič, avtor prve vinske in prve oljčne fontane pri nas.
Rdeče vino kot brezplačno okrepčilo za romarje
Kaj pa v tujini? Zgled je španska La Fontana Social del Vino v kraju Estella na znani romarski Jakobovi poti, ki jo je vinska klet Irache postavila leta 1991. Mimoidoči romarji se lahko iz nje napijejo vode in rdečega vina – brezplačno. Ne preseneča, da ji pravijo najbolj družaben vodnjak na svetu. A rima na fontani opozarja: »A beber sin abusar te invitamos con agrado, para poder llevar el vino ha de ser comprado« (Vabimo vas brez zlorabe piti, če želite vino odnesti s seboj, pa ga morate kupiti).
Španska fontana je bila leta 2016 navdih za podobno italijansko fontano na romarski poti sv. Tomaža, ki vodi iz Rima čez Abruce do Ortone. Za dobrodošlico in okrepčilo romarjem in turistom, ki radi zavijejo zunaj ustaljenih poti, jo je postavila družinska vinarija Dora Sarchese, vsak si lahko brezplačno natoči kozarec ali dva rdečega. O zlorabah ponudbe vinskih pipic v Italiji in Španiji ne poročajo, si pa bolj težko predstavljamo, kako bi se brezplačen neusahljiv izvir alkohola obnesel pri nas.
